杏MAP导航

1 Mz 18,20-32

Gospod je torej rekel: »Vpitje zoper Sódomo in Gomóro je zares veliko in njihov greh je res silno velik. Stopim dol, da vidim, ali so res delali tako, kot je sli?ati vpitje, ki prihaja do mene, ali ne. Izvedeti ho?em.«

Krenila sta tedaj mo?a od tam in od?la proti Sódomi. Abraham pa je ?e stal pred Gospodom. Abraham se je pribli?al in rekel: »Ali bo? res pogubil pravi?nega skupaj s krivi?nim? Morebiti je v mestu petdeset pravi?nih. Ali jih bo? res pogubil in ne prizanesel kraju zaradi petdesetih pravi?nih, ki so v njem? Naj bo dale? od tebe, da bi storil kaj takega, da bi usmrtil pravi?nega skupaj s krivi?nim, tako da bi se enako zgodilo pravi?nemu kakor krivi?nemu! Naj bo dale? od tebe! Ali ne bo sodnik vesoljne zemlje ravnal po pravici?« Gospod je rekel: »?e najdem v Sódomi petdeset pravi?nih v mestu, prizanesem vsemu kraju zaradi njih.«

Abraham pa je nadaljeval: »Glej, prosim, ?eprav sem prah in pepel, drznil sem si govoriti z Gospodom. Morebiti jih petdesetim pravi?nim manjka pet, ali bo? zaradi teh petih pokon?al vse mesto?« Rekel je: »Ne bom ga pokon?al, ?e jih tam najdem petin?tirideset.« Pa je spet govoril s njim in rekel: »Morebiti se jih tam najde ?tirideset.« Odgovoril je: »Ne bom storil tega zaradi teh ?tiridesetih.« Pa je rekel: »Naj se prosim, Gospod ne srdi, ?e ?e govorim. Morebiti se jih tam najde trideset.« Rekel je: »Ne bom storil tega, ?e jih tam najdem trideset.« Pa je rekel: »Glej, prosim, drznil sem si govoriti z Gospodom. Morebiti se jih tam najde dvajset.« Rekel je: »Ne bom jih pokon?al zaradi teh dvajsetih.« Abraham je rekel: »Naj se Gospod ne jezi, ?e govorim ?e tokrat. Morebiti se jih tam najde deset.« Rekel je: »Ne bom jih pokon?al zaradi teh desetih.«

Kol 2,12-14

S krstom ste bili namre? pokopani skupaj z njim, v njem ste bili tudi obujeni, po veri v delovanje Boga, ki ga je obudil od mrtvih. Skupaj z njim je o?ivil tudi vas, ko ste bili mrtvi zaradi prestopkov in zaradi neobrezanosti svojega mesa. Odpustil nam je vse grehe in izbrisal zadol?nico, ki se je s svojimi dolo?bami glasila proti nam. Odstranil jo je iz na?e srede in jo pribil na kri?.

Lk 11,1-13

Neko? je na nekem kraju molil. Ko je nehal, mu je eden izmed njegovih u?encev dejal: »Gospod, naú?i nas moliti, kakor je tudi Janez nau?il svoje u?ence.« Rekel jim je: »Kadar molite, recite: 
O?e! 
Posve?eno bodi tvoje ime. 
Pridi tvoje kraljestvo. 
Na? vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne 
in odpústi nam na?e grehe, 
saj tudi sami odpu??amo vsakomur, ki nam je dol?an, 
in ne vpelji nas v preizku?njo!«

In rekel jim je: »Kdo izmed vas, ki ima prijatelja, bo pri?el opolno?i k njemu in mu rekel: ?Prijatelj, posodi mi tri hlebe, kajti k meni je s potovanja pri?el prijatelj in mu nimam s ?im postre?i,? in mu bo oni znotraj odgovoril: ?Ne delaj mi nadlege! Vrata so ?e zaprta in moji otroci z menoj v postelji, ne morem vstati in ti dati.? Povem vam: ?e ne bo vstal in mu dal zato, ker je njegov prijatelj, bo zaradi njegove nadle?nosti vstal in mu dal, kolikor potrebuje.

In jaz vam pravim: Prosíte in vam bo dano! I??ite in boste na?li! Trkajte in se vam bo odprlo! Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor i??e, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo. Katerega o?eta med vami bo sin prosil ribo in mu bo ta namesto ribe dal ka?o? Ali ga bo prosil za jajce, pa mu bo dal ?korpijona? ?e torej vi, ki ste hudobni, znate dajati svojim otrokom dobre darove, koliko bolj bo nebe?ki O?e dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo.«

Razlaga cerkvenih o?etov

Origen pravi: »Jezus je nau?il svoje kako moliti.« Sv. Ciril Aleksandrijski dodaja: »To, da je Jezus u?il svoje u?ence, naj se v molitvi obra?ajo na Boga kot O?eta, je isto?asno privilegij in odgovornost.« Origen nadaljuje: »Preko evangelija bodo u?enci opazovali Jezusov odnos z Bogom O?etom in bodo pri?li do razumevanja, da so po Bo?jem Sinu Bo?ji otroci in da so vse molitve k O?etu vedno preko Sina.«

Sv. Ciril Aleksandrijski pravi: »Prva Jezusova pro?nja k O?etu je o tem, kdo je Bog, kak?no je njegovo ime in o tem, kar Bog po?ne, o njegovem vrhovnem kraljevanju. Jezus u?i svoje u?ence, naj spo?tujejo Bo?je ime kot sveto s tem, ko ga kli?ejo O?e na na?in, da bo med nami ostalo sveto v zaupanju, da bomo v njem zaradi Sina na?li milost. Samo sveti lahko molijo: Pridi tvoje kraljestvo, saj zlobni, dokler so v svojem grehu, ne ?elijo Gospodove sodbe. Moliti naj se zgodi Bo?ja volja tako na zemlji kot v nebesih, pomeni prositi za ?isto in brezgrajno ?ivljenje, kakor je ?ivljenje svetih v nebesih, ki ?ivijo svetost Bo?je navzo?nosti.« Sv. Avgu?tin pojasnjuje: »Pravzaprav moliti za Kraljestvo pomeni, moliti za nas same kot svete, ki prebivajo v Kraljestvu.«

Sv. Efrem Sirski pravi: »Moliti za kruh, pomeni moliti za sveto ubo?tvo in ne za bogastvo, saj samo tisti, ki to potrebujejo, za to prosijo. Ta pro?nja vsebuje besedo epiousios, glede katere je veliko razli?nih razlag, ki pa vsekakor poudari, da gre za potreben in zadosten kruh.« Tertulijan pravi: »Ko prosimo za kruh, prosimo za Kristusa, ki je na? kruh, kajti Kristus je ?ivljenje in kruh je ?ivljenje in ni morda On rekel: 'Jaz sem kruh ?ivljenja?« Origen pravi: »Odpu??ati grehe, je slu?iti Bogu, kakor nam je On slu?il z odpu??anjem grehov.«

Misli Benedikta XVI.

Medtem ko evangelist Matej uvaja O?ena? z majhno katehezo o molitvi na splo?no, najdemo pri Luku O?ena? v drugi povezavi, namre? na Jezusovi poti v Jeruzalem. Evangelist luka uvaja Gospodovo molitev z naslednjo pripombo: Jezus je »neko? na nekem kraju molil. Ko je nehal, mu je eden izmed njegovih u?encev dejal: 'Gospod, naú?i nas moliti, kakor je tudi Janez nau?il svoje u?ence.'« (Lk 11,1). Okvir je torej sre?anje z Jezusovo molitvijo, ki v u?encih prebudi ?eljo, da bi se od njega nau?ili moliti. To je zelo zna?ilno za evangelista Luka, ki je Jezusovi molitvi odmeril poseben, zares poseben prostor. Celotno Jezusovo delovanje izvira iz njegove molitve, molitev nosi njegovo delovanje. Tako se bistveni dogodki njegove poti, v katerih se postopoma razkriva njegova skrivnost, javljajo kot dogodki molitve. Tako je pomenljivo, da postavi Luka O?ena? v povezavi z Jezusovo osebno molitvijo. Jezus nam s tem daje dele? pri njegovi lastni molitvi, uvaja nas v notranji pogovor troedine ljubezni. Na?e ?love?ke stiske tako reko? dvigne v Bo?je srce. To pa pomeni tudi, da so besede o?ena?a usmeritve v notranjo molitev, predstavljajo temelje naravnanosti na?ega bitja, ho?ejo nas oblikovati po Sinovi podobi. Pomen O?ena?a sega onkraj sporo?anja molitvenih besed. O?ena? ho?e oblikovati na?e bitje, nas uvajati v Jezusovo mi?ljenje (prim. Flp 2,5).

Dana?nji evangeljski odlomek torej predstavlja Jezusa, ki je malo stran od svojih u?encev zbrano molil. Ko je kon?al, je eden od njih rekel: 'Gospod nau?i nas moliti' (Lk 11,1). Jezus mu ni ne ugovarjal, niti ni izrekel nekih nenavadnih ali ezoteri?nih obrazcev, ampak je z izredno preprostostjo dejal: 'Kadar pa vi molite, recite: »O?e... «. O?ena? jih je torej nau?il tako (prim. Lk 11,2-4), da je izhajal iz svoje molitve, s katero se je obra?al na Boga, svojega O?eta. Pred nami so prve besede Svetega pisma, ki se jih nau?imo ?e kot otroci. Vtisnejo se nam v spomin, oblikujejo na?e ?ivljenje ter nas spremljajo do zadnjega na?ega diha. Prav tako pa nam razodevajo, 'da mi ?e nismo na popoln na?in Bo?ji otroci, ampak moramo postajati in sicer vedno bolj preko na?ega globljega ob?estva z Jezusom. S tem je to, da smo otroci, enako hoji za Kristusom'.

Ta molitev tudi vsebuje in izra?a tako materialne kot duhovne ?love?ke potrebe: 'Na? vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne in odpústi nam na?e grehe' (Lk 11,3-4). In ravno zaradi vsakodnevnih potreb in te?av nas Jezus zelo odlo?no spodbuja: 'Tudi jaz vam pravim: Prosíte in vam bo dano! I??ite in boste na?li! Trkajte in se vam bo odprlo! Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor i??e, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo' (Lk 11,9-10). To pa ne prosimo zaradi zadostitve lastni volji, temve? da ohranjamo budno na?e prijateljstvo z Bogom, ki bo, kakor nadalje pravi evangelij: 'dal Svetega Duha tistim, ki ga prosijo!' (Lk 11,13). To so do?ivljali starodavni 'pu??avski o?etje', prav tako kontemplativci vseh ?asov, ki so po molitvi postajali Bo?ji prijatelji, kakor na primer Abraham, ki je prosil Gospoda, naj zaradi tistih nekaj pravi?nih prizanese mestu Sodomi (prim. 1Mz 18,23-32). Sveta Terezija Avilska je spodbujala so sestre z besedami: »Prositi moramo Boga, da nas za vedno re?i iz vsake nevarnosti ter nas otme od vsakega zla. Naj bo ?e tako nepopolna na?a ?elja, prizadevajmo si vztrajati v pro?nji zanjo. Zakaj ne bi veliko prosili, saj se obra?amo na Vsemogo?nega«.

Vsaki? ko molimo O?ena?, se na? glas spleta z glasom Cerkve, saj tisti, ki moli, ni nikoli sam. »Vsak vernik mora iskati in lahko najde v resnici ter bogastvu kr??anske molitve, kakor jo u?i Cerkev, lastno pot, lastni na?in molitve, da se torej pusti voditi Svetemu Duhu, ki ga vodi po Kristusu k O?etu« (prim. CD 44, O Meditaciji, 1990).

Misli pape?a Fran?i?ka

Angel Gospodov, 24. julij 2016 
Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij dana?nje nedelje se za?ne s prizorom, ko Jezus sam moli na samem; in ko kon?a ga u?enci prosijo: »Gospod, naú?i nas moliti« (v. 1.);  in On jim odgovori: »Kadar molite, recite: O?e! O?e… (v. 2)«. Ta beseda je »skrivnost« Jezusove molitve, je klju?, ki nam ga je On sam dal, da bi mogli tudi mi vstopiti v ta odnos zaupnega pogovora z O?etom, ki ga je spremljal in podpiral vse njegovo ?ivljenje. »O?e!«

Vzkliku 'O?e' Jezus doda dve pro?nji: »Posve?eno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo (v. 2). Jezusova molitev in torej kr??anska molitev je predvsem dati prostor Bogu, da lahko v nas razodene svojo svetost, da tako napreduje njegovo kraljestvo, ko bo tako imel mo?nost izvajati v na?em ?ivljenju svoje gospostvo ljubezni.

?e tri pro?nje dopolnjujejo molitev, ki jo u?i Jezus v O?ena?u. Tri pro?nje so, ki izra?ajo na?e temeljne potrebe: kruh, odpu??anje in pomo? v sku?njavah (prim. vv. 3-4). Ne moremo ?iveti brez kruha, odpu??anja in Bo?je pomo?i v sku?njavah. Kruh, za katerega Jezus pravi, naj prosimo, je tisti potrebni, ne odve?en; je kruh romarjev, ravno zadosten,  ki se ga ne zbira in se ga ne me?e pro? in ki ne ote?uje na? pohod. Odpu??anje je predvsem to, kar mi vsi prejmemo od Boga. Samo zavest, da smo gre?niki, ki nam je bilo po brezmejnem bo?jem usmiljenju odpu??eno, nam daje sposobnost, da storimo konkretna dejanja bratske sprave. ?e se nekdo ne ?uti gre?nika, ki mu je bilo odpu??eno, ne bo nikoli napravil dejanja odpu??anja ali sprave. Od tam se za?ne, od srca, ki se ?uti gre?nika, ki mu je bilo odpu??eno. Zadnja pro?nja, 'ne zapusti nas v sku?njavi', pa izra?a zavedanje na?e pogojenosti, ki je vedno izpostavljena napadom zla in pokvarjenosti. Vsi vemo, kaj je to sku?njava.

Jezusov nauk o molitvi se nadaljuje z dvema prilikama, s katerima je On postavil za zgled dr?o nekega prijatelja do drugega prijatelja ter dr?o o?eta do svojega sina (prim. vv. 5-12). Obe nas ho?eta pou?iti, naj imamo popolno zaupanje v Boga, ki je O?e. On bolje od nas pozna na?e potrebe, a ?eli, da jih z drznostjo in vztrajnostjo prina?amo predenj, saj to je na? na?in soudele?be pri njegovem delu zveli?anja. Molitev je prvo in osnovno orodje tega 'dela'. Dobro prisluhnite,  dobro poslu?aje to: 'Molitev je prvo in osnovno orodje tega 'dela'' v na?ih rokah. Vztrajati z Bogom ne pomeni prepri?ati ga, temve? utrditi na?o vero ter na?o potrpe?ljivost, torej na?o sposobnost, da se bojujemo z Bogom za stvari, ki so res pomembne in potrebne. V molitvi sva dva, Bog in jaz, ki se bojujeva za pomembne stvari.

Med temi je ena, velika, pomembna, o kateri danes govori Jezus v evangeliju, a ki je skoraj nikoli ne prosimo. To je Sveti Duh. »Dajte mi Svetega Duha!« Jezus pravi: »?e vi, ki ste zlobni, dajete dobre stvari va?im otrokom…, vam O?e ne bo dal Svetega Duha?« (prim. v. 13). Sveti Duh, prositi za Svetega Duha, da bo v nas pri?el Sveti Duh. Toda, ?emu je potreben Sveti Duh? Potreben je za dobro ?ivljenje, za ?ivljenje z modrostjo in ljubeznijo ter da spolnjujemo Bo?jo voljo. Kako lepa bi lahko bila ta teden na?a molitev, ?e bo vsak od nas prosil O?eta: »O?e daj mi Svetega Duha! O?e, daj mi Svetega Duha!« Marija to dokazuje z vsem svojim bivanjem, saj jo je vso vodil Bo?ji Duh. Naj nam pomaga moliti k O?etu zdru?eni z Jezusom, da bi ?iveli, ne na sveten na?in, temve? po evangeliju pod vodstvom Svetega Duha.

Angel Gospodov, nedelja, 28. julij 2019 
Dragi bratje in sestre, dober dan! V dana?njem evangeljskem odlomku (prim. Lk 11,1-13) sveti Luka pripoveduje o okoli??inah, v katerih je Jezus u?il O?ena?. Oni ?e znajo moliti, saj recitirajo obrazce judovskega izro?ila, vendar pa si tudi oni ?elijo ?iveti isto »kvaliteto« molitve kot Jezus. Oni so namre? lahko opazili, da je molitev ena od bistvenih razse?nosti ?ivljenja njihovega U?itelja, saj je za vsako pomembno dejanje zna?ilen dolg postanek v molitvi. Nadalje so bili o?arani, saj so videli, a On ne moli tako, kot drugi u?itelji tistega ?asa, ker je njegova molitev intimna povezanost z O?etom, in zato ?elijo biti dele?ni teh trenutkov povezanosti z Bogom, da bi v polnosti oku?ali sladkost tega.

Tako nekega dne ?akajo, da Jezus zaklju?i molitev na samotnem kraju in zatem prosijo: »Gospod, nau?i nas moliti« (v. 1). Ko odgovarja na jasno vpra?anje u?encev, jim Jezus ne poda abstraktne definicije molitve, niti jih ne nau?i u?inkovite tehnike kako moliti, da bi nekaj »dosegli«. On jih namre? povabi k izku?nji molitve tako, da jih postavi v neposredno komunikacijo z O?etom in jim tako prebudi ?eljo po osebnem odnosu z Bogom, z O?etom. V tem je novost kr??anske molitve! Je pogovor med osebami, ki se imajo rade, je pogovor utemeljen na zaupanju, ki ga podpirata zaupanje in odprto solidarno prizadevanje. Je pogovor Sina z O?etom, otrok z O?etom. To je kr??anska molitev.

Zato jim izro?i molitev »O?ena?«, morda enega najdragocenej?ih darov, ki jih zapustil bo?anski U?itelj med svojim zemeljskim poslanstvom. Potem ko nam je Jezus razkril svojo skrivnost, da je Sin in brat, nam s to molitvijo omogo?a pronicanje v Bo?je o?etovstvo. To bi rad poudaril, saj ko nas Jezus u?i O?ena?, nam omogo?a vstopiti v Bo?je o?etovstvo in nam poka?e na?in, kako vstopiti v mole? in neposreden pogovor z Njim, torej preko otro?kega zaupanja, saj gre za pogovor o?eta s sinom, sina s o?etom. To, kar prosimo v O?ena?u, je ?e vse uresni?eno in nam podarjeno v Edinorojenem Sinu, torej posve?evanje imena, dogodek kraljestva, dar kruha, odpu??anja in osvoboditve od hudega. Medtem ko prosimo, odpiramo roko za prejem tega, da prejmemo darove, ki nam jih je dal O?e videti po Sinu. Molitev, ki nas jo je nau?il Gospod, je povzetek vsake molitve. Mi se z njo obra?amo na O?eta vedno v ob?estvu z brati. V?asih se zgodi, da je med molitvijo raztresenost, ve?krat pa za?utimo voljo, da bi se ustavili ob prvi besedi »O?e« in za?utili o?etovstvo v srcu.

Potem Jezus pove priliko o nadle?nem prijatelju in pravi, da je potrebno vztrajati v molitvi. Na misel mi prihaja to, kar po?nejo otroci pri treh letih, treh letih in pol, ko za?enjajo spra?evati stvari, ki jih ne razumejo. V moji domovini se to imenuje »starost zakaj«, mislim, da enako tudi tukaj. Otroci za?nejo gledati o?eta in mu re?ejo: »O?ka, zakaj? O?ka, zakaj? Prosijo za razlago. Toda pozor, ko o?etje za?nejo z razlago zakaj…, pridejo z drugim vpra?anjem, ne da bi poslu?ali razlago. Kaj se dogaja? Dogaja se, da se otroci ?utijo negotove zaradi tolikih stvari, ki jih za?enjajo na pol razumeti. Zato ho?ejo pritegniti nase o?etov pogled. Zaradi tega so: Zakaj? Zakaj? Zakaj? Mi bomo v O?ena?u, ?e se bomo ustavili ob prvi besedi, naredili isto kot takrat, ko smo bili otroci, torej pritegnili nase O?etov pogled. Ko re?emo: »O?e, O?e«, in tudi, ko re?emo: »Zakaj?«, nas bo On pogledal.

Prosimo Marijo, ?eno molitve, naj nam pomaga moliti O?ena? v povezanosti z Jezusom, da bomo ?iveli evangelij pod vodstvom Svetega Duha.

Molitev O?ena?a v novi pravoslavni katedrali v Bukare?ti 
Svetost, dragi brat, dragi bratje in sestre! Ho?em izraziti svojo hvale?nost in svojo ganjenost, da sem v tem svetem sveti??u, ki nas je zbral v enosti.

Jezus je poklical brata Andreja in Petra naj pustita mre?e in skupaj postaneta ribi?a ljudi (prim. Mr 1,16-17). Lastna poklicanost namre? ni popolna brez bratove. Danes ho?emo povzdigniti skupaj drug ob drugem, »vre?i skupaj« iz srca dr?ave skupno molitev O?ena?a. V njem je vklju?ena na?a sinovska identiteta in danes na poseben na?in bratov, ki molijo drug ob drugem. Molitev O?ena? vsebuje gotovost, ki jo je dal Jezus svojim u?encem: »Ne bom vas zapustil sirot« (Jn 14,18) in nam ponuja gotovost, da prejmemo in sprejmemo dar brata. Zato ho?em podeliti nekaj besed v pripravi na molitev, ki jo bom zmolil za na?o pot bratstva in da bo Romunija vedno lahko hi?a vseh, de?ela sre?anj, vrt kjer cvetita sprava in ob?estvo.

O?e na? 
Vsaki?, ko re?emo »O?e na?«, zatrdimo, da beseda O?e ne more biti brez, da re?emo na?. Zdru?eni v Jezusovi molitvi, se zdru?imo v njegovi izku?nji ljubezni in pripro?nji, ki nas vodi do tega, da re?emo: Moj O?e in va? O?e, moj Bog in va? Bog (prim. Jn 20,17). Je torej povabilo, da se »moj« spremeni v »na?« in da »na?« postane molitev. O?e, pomagaj nam, da bomo resno vzeli ?ivljenje brata in bo njegova zgodovina postala na?a. O?e, pomagaj nam, da ne bomo sodili brata po njegovih dejanjih in omejenostih, ampak da ga bomo predvsem sprejeli kot tvojega sina. Pomagaj nam premagati sku?njavo, da se bi ?utili starej?i sinovi, ki zaradi tega, ker so v sredi??u, pozabijo na dar drugega (prim. Lk 15,25-32).

Ki si v nebesih 
Tebe, ki si v nebesih in ta nebesa zajemajo vse in kjer daje?, da sonce vzhaja tako nad dobrimi kot nad hudobnimi, nad pravi?nimi in nad krivi?nimi (prim. Mt 5,45), prosimo po tisti slogi, ki je na zemlji nismo znali ohranjati. To prosimo po pripro?nji ?tevilnih bratov in sester v veri, ki skupaj prebivajo v tvojih nebesih, potem ko so verovali, ljubili in veliko pretrpeli, tudi v dana?njih dneh samo zaradi tega, ker so kristjani.

Posve?eno bodi tvoje ime 
Kakor oni, ho?emo tudi mi posve?evati tvoje ime in ga postaviti v sredi??e pred vsemi na?imi interesi. Da bo tvoje ime, Gospod, in ne na?e, nas zganilo in zbudilo v izvajanju dejavne ljubezni. Kolikokrat, ko molimo, se omejimo na pro?njo po darovih in na?tevamo zahteve, pri tem pa pozabimo, da je prva stvar hvaliti tvoje ime, ?astiti tebe kot osebo, da te potem prepoznamo v osebi brata, ki si nam ga postavil poleg svojega ?ivega odseva. Sredi tolikih stvari, ki minejo in za katerimi se ?enemo, nam O?e pomagaj, da bomo iskali to, kar ostane: tvojo in bratovo navzo?nost.

Pridi k nam tvoje kraljestvo 
Pri?akujemo, da pride tvoje kraljestvo. To prosimo in ?elimo, saj vidimo, da dinamika sveta tega ne da. Dinamike, ki jih usmerja denar, interesi, mo?. Ko se znajdemo vedno bolj potopljene v nebrzdano potro?ni?tvo, ki o?ara zaslepljujo?im bleskom, ki zbledi, nam O?e pomagaj verjeti v to, kar prosimo, da se odpovemo udobnim gotovostim oblasti, varljivim zapeljevanjem posvetnosti, praznemu domi?ljanju, da smo samozadostni, dvoli?nosti zaradi katere skrbimo za zunanji videz.

Zgodi se tvoja volja 
Zgodi se tvoja, ne na?a volja. »Bo?ja volja je zveli?anje vseh«. O?e potrebujemo raz?iritev obzorij, da ne bi kr?ili v svoje omejenosti tvojo usmiljeno zveli?avno voljo, ki ho?e vse objeti. Pomagaj nam O?e tako, da nam po?lje? kot na binko?ti Svetega Duha, ki je avtor poguma in veselja, da nas potisne v oznanjanje vesele novice evangelija onkraj meja na?ih pripadnosti, jezikov, kultur in narodov.

Na? vsakdanji kruh 
Vsak dan potrebujemo Njega, na? vsakdanji kruh. On je kruh ?ivljenja (prim. Jn 6,35.48), po katerem se ?utimo ljubljene otroke in ki pote?i vsako na?o osamljenost in osirotelost. On je kruh slu?enja. S tem ko se razlomi, postane na? stre?nik in zahteva, da slu?imo drug drugemu (prim. Jn 13,14). O?e, ko nas hrani? z vsakdanjim kruhom, pove?aj v nas nostalgijo po bratu, potrebo po slu?iti mu. Ko prosimo za vsakdanji kruh, te prosimo za kruh spomina, milost, da utrdimo skupne korenine na?e kr??anske identitete, korenine, ki so nepogre?ljive v ?asu, v katerem ?love?tvo in ?e posebej mlade generacije tvegajo, da se bi ?utile izkoreninjene med ?tevilnimi »teko?imi« situacijami, torej nesposobne utemeljiti bivanje. Kruh, za katerega prosimo, naj s svojo dolgo zgodovino, ki gre od sejanja do klasja, od pobiranja do mize, navdihuje v nas ?eljo, da bomo potrpe?ljivi gojitelji ob?estva, ki se ne utrudijo sejati klice enosti, kvasiti dobro, delovati vedno ob bratu in sicer brez sumni?enja in distance, brez prisiljenosti in brez standardizacije, v sobivanju spravljenih resni?nosti.

Kruh, za katerega danes prosimo, je tudi kruh, ki ga mnogi vsak dan nimajo, medtem ko ga ima le pe??ica preve?. O?ena? ni molitev, ki pomirja, ampak je krik pred hudim pomanjkanjem ljubezni v dana?njem ?asu, pred individualizmom in ravnodu?nostjo, ki skrunita tvoje ime, O?e. Pomagaj nam, da bomo imeli lakoto po podarjati se. Spomni nas vsaki? ko molimo, da ne potrebujemo tega, da se konzerviramo, temve?, da se razdajamo; da si podeljujemo, ne pa zbiramo; da nasitimo druge, kot pa da napolnimo sebe, saj je blaginja tak?na samo, ?e jo imajo vsi.

Odpusti nam na?e dolge 
Vsaki? ko molimo, prosimo, da bi bili na?i dolgovi odpu??eni. Za to je potreben pogum, saj se isto?asno zavezujemo, da bomo odpu??ali dolgove, ki jih imajo drugi do nas. Zaradi tega moramo najti mo?, da iz srca odpustimo bratu (prim. Mt 18,35), kakor ti O?e, odpu??a? na?e grehe, da pustimo za sabo preteklost in skupaj objamemo prihodnost. O?e, pomagaj, da ne bomo podlegli strahu; da ne bomo v odprtosti videli nevarnosti; da bomo imeli mo? za odpu??anje in za hojo, pogum, da se ne bomo zadovoljili z »mirnim« ?ivljenjem in bomo vedno z jasnostjo in iskrenostjo iskali obli?je brata.

Re?i nas zla 
In ko nas bo zlo, ki ?epi pred vrati srca (prim. 1Mz 4,7), vpeljalo v to, da bi se zaprli sami vase; ko postane sku?njava, da bi se osamili, mo?nej?a in bi vsebovala bistvo greha, ki je oddaljitev od tebe ter od na?ega bli?njega, nam O?e ponovno pomagaj. Spodbudi nas, da bomo v bratu iskali tisto podporo, ki si nam jo dal, da bi hodili po poti k tebi in bi imeli pogum skupaj re?i: O?e na?. Amen.

Kateheze pape?a Fran?i?ka o O?ena?u

1. Pape? za?el nov cikel katehez o O?ena?u: »Gospod, nau?i nas moliti!« 
2. Pape? Fran?i?ek: O?ena? je molitev, ki prosi z zaupanjem 
3. Kateheza: Ne bodite kakor hinavci in ne blebetajte 
4. Kateheza: Vztrajno moliti. Nobena molitev ne ostane neusli?ana 
5. Kateheza: Bogu preprosto re?i Aba, O?e, O?ka 
6. Kateheza: V molitvi ni prostora za 'jaz'. Vedno je 'ti' in 'mi' 
7. Kateheza: O?e, ki si v nebesih 
8. Kateheza: Posve?eno bodi tvoje ime! 
9. Kateheza: Pridi k nam tvoje kraljestvo  
10. Kateheza: Zgodi se tvoja volja 
11. Kateheza: Daj nam danes na? vsakdanji kruh 
12. Kateheza: Odpusti nam na?e dolge 
13. Kateheza: Kakor tudi mi odpu??amo 
14. Kateheza: Ne zapusti nas v sku?njavi 
15. Kateheza: Temve? re?i nas hudega 
16. Kateheza: Kjerkoli si, kli?i njegovo ime