Kateheza: Bog ni povzro?itelj sku?njav. Je O?e. Ne pu??a nas samih
Andreja ?ervek – Vatikan
O?ena? se za?ne na veder na?in. Zbuja nam ?eljo, da bi se med nami lahko izpolnil velik Bo?ji na?rt. Zatem nam obrne pogled na ?ivljenje in nas usmeri k pro?nji za tisto, kar potrebujemo vsak dan, to je vsakdanji kruh. Molitev se zatem posveti na?im medosebnim odnosom, pogosto skvarjenim zaradi egoizma; prosimo za odpu??anje in se trudimo, da bi odpustili. S tem predzadnjim vzklikom pa na? pogovor z nebe?kim O?etom vstopi v notranjost drame, na podro?je soo?anja med na?o svobodo in pastmi hudobca.
Bog je O?e in svojim otrokom ne nastavlja pasti
Kot vemo, je dejal pape? Fran?i?ek, je te?ko ohraniti to?en pomen originalnega gr?kega izraza, ki je v evangelijih, zato moderni prevodi tukaj nekoliko ?epajo. A v zvezi z enim elementom smo lahko soglasni. »Kakor koli se razume besedilo, izklju?iti moramo, da je Bog protagonist sku?njav, ki pretijo ?loveku na poti. Kakor da bi Bog pripravljal zasedo in svojim otrokom nastavljal vabe in pasti. Tak?na razlaga je v nasprotju predvsem s samim besedilom in je dale? od podobe Boga, ki nam jo je razodel Jezus,« je izpostavil pape? in opozoril, naj ne pozabimo, da se O?ena? za?ne z besedo O?e. Je O?e, ki svojim otrokom ne nastavlja pasti. »Kristjani nimajo ni?esar opraviti z zavistnim O?etom, ki tekmuje s ?lovekom ali pa se zabava, ko ga preizku?a. To so podobe mnogih poganskih bo?anstev.«
V pismu apostola Jakoba beremo takole: »Nih?e, ki je preizku?an, naj ne govori: 'Bog me sku?a.' Boga namre? zlo ne more sku?ati, pa tudi sam nikogar ne sku?a« (Jak 1,13). ?e ?e, je ravno nasprotno, je pripomnil pape?: »O?e ni avtor zla, nobenemu otroku, ki prosi za ribo, ne bo dal ka?e (glej Lk 11,11), kakor nas u?i Jezus. In ko se v ?lovekovem ?ivljenju pojavi zlo, se bori na njegovi strani, da bi se ga ?lovek lahko osvobodil. Bog se vedno bori za nas, ne proti nam. Je O?e! In v tem smislu mi molimo O?e na?.«
Bog je vedno z nami
Ta dva elementa, preizku?nja in sku?njava, sta bila skrivnostno navzo?a v ?ivljenju samega Jezusa. V tej izku?nji je Bo?ji Sin postal v celoti na? brat. In to na na?in, ki skorajda pohuj?uje. A ravno ti evangeljski odlomki nam ka?ejo, da so najte?ji vzkliki O?ena?a, s katerimi se besedilo zaklju?uje, ?e bili usli?ani. »Bog nas ne pu??a samih, ampak se v Jezusu razodene kot Bog-z-nami, vse do skrajnosti,« je poudaril Fran?i?ek. »Z nami je, ko nam da ?ivljenje, z nami je tekom ?ivljenja, z nami je v veselju, z nami je v preizku?njah, z nami je v ?alosti, z nami je v porazih, z nami je, ko gre?imo – vedno je z nami, saj je O?e in nas ne more zapustiti.«
Jezus je ?e izboril zmago
?e smo v sku?njavi, da bi povzro?ili slabo, s tem pa zanikali bratstvo z drugimi in hoteli imeti absolutno oblast nad vsem in vsemi, se je Jezus za nas ?e bojeval s to sku?njavo. To nam izpri?ujejo prve strani evangelijev. Takoj zatem, ko ga je Janez krstil sredi mno?ice gre?nikov, se Jezus umakne v pu??avo in je preizku?an s strani satana. A Jezus zavrne vsako sku?njavo in iz njih pride kot zmagovalec. Matejev evangelij ima zanimivo potezo, s katero sklene dvoboj med Jezusom in sovra?nikom: »Tedaj ga je hudi? pustil, in glej, angeli so pristopili in mu stregli« (Mt 4,11).
Bog, ki ?loveka prosi bli?ine
»Tudi v ?asu najve?je preizku?nje nas Bog ne pu??a samih,« je poudaril sveti o?e. »Ko se Jezus umakne v Getsemani, da bi molil, njegovo srce napolni neizrekljiva tesnoba. Do?ivlja osamljenost in zapu??enost (…) Preizku?nja je tako zelo silovita, da se zgodi nekaj nepri?akovanega. Jezus nikoli ne i??e ljubezni zase, pa vendar v tisti no?i ?uti, da je njegova du?a ?alostna do smrti. In tako svoje u?ence prosi za bli?ino: 'Ostanite tukaj in bedite z menoj' (Mt 26,38). Kot vemo, u?enci, obte?eni z otrplostjo zaradi strahu, zaspijo. Bog v trenutku agonije prosi ?loveka, naj ga ne zapusti, a ?lovek spi. V trenutku, ko ?lovek spozna svojo preizku?njo, pa Bog bdi.« V najte?jih, najbolj trpe?ih in najbolj tesnobnih trenutkih na?ega ?ivljenja, Bog bdi ob nas, se z nami bori in nam je vedno blizu, ker je O?e – O?e pa nikoli ne zapusti svojih otrok. »Tista no? Jezusove bole?ine in boja je zadnji pe?at u?love?enja: Bog nas pride iskat v na?a brezna in muke, s katerimi je posuta zgodovina.«
Pape? Fran?i?ek je izpostavil, da nam je v uri preizku?nje v tola?bo vedeti, da »tista dolina, odkar jo je prehodil Jezus, ni ve? zapu??ena, ampak je blagoslovljena z navzo?nostjo Bo?jega Sina. On nas nikoli ne bo zapustil!«
Katehezo je sklenil z molitvijo: »Odvrni torej od nas, o Bog, ?as preizku?nje in sku?njav. A ko bo za nas prispel ta ?as, O?e na?, poka?i nam, da nismo sami. Ti si O?e, poka?i nam, da je Kristus ?e vzel nase tudi te?o tega kri?a. Poka?i nam, da nas Jezus kli?e, naj ga nosimo z Njim in se zaupno izro?imo O?etovi ljubezni.«