Pape? med katehezo: Odpu??anje kli?e odpu??anje
Andreja ?ervek – Vatikan
V dosedanjih katehezah o O?ena?u smo videli, da je ravno ?lovek dol?nik pred Bogom. Od njega smo vse prejeli, v smislu narave in milosti. »Ne le, da je na?e ?ivljenje bilo za?eleno, ampak je bilo tudi ljubljeno,« je dejal sveti o?e. »Zares ni prostora za domi?ljavost, ko sklepamo roke k molitvi. V Cerkvi ne obstajajo 'self made man', ljudje, ki so se naredili sami. Vsi smo dol?niki Bogu in mnogim osebam, ki so nam poklonile ugodne ?ivljenjske pogoje. Na?a identiteta se za?ne graditi z dobrim, ki smo ga prejeli. In kot prvo je to na?e ?ivljenje.«
Pred Bogom smo vedno dol?niki
Kdor moli, se u?i re?i »hvala« in Boga prositi, naj je dobrohoten z njim ali z njo. Kakor koli se trudimo, vedno ostane nepovrnljiv dolg pred Bogom, ki ga ne bomo nikoli mogli povrniti. On nas neskon?no ljubi, bolj kakor ga ljubimo mi. In kakor koli se trudimo ?iveti v skladu s kr??anskim naukom, v na?em ?ivljenju bo vedno nekaj, za kar lahko prosimo odpu??anje: pomislimo na dneve, ki smo jih pre?iveli v lenobi, na trenutke, ko je v na?em srcu bila jeza … vse to so neredke izku?nje, zaradi katerih prosimo: »Gospod, O?e, odpusti nam na?e dolge.«
Odnos z Bogom in odnos z brati
?e bolje pomislimo, bi se vzklik lahko kon?al ?e pri tem prvem delu. A Jezus ga pove?e z drugim izrazom in tako naredi celoto. Odnos vertikalne dobrohotnosti s strani Boga se prelomi in se spremeni v nov odnos, ki ga ?ivimo z na?imi brati, to je horizontalen odnos. Dobri Bog nas vabi, naj smo vsi dobri. Dva dela pro?nje sta povezana z neusmiljenim veznikom »kakor«: Gospoda prosimo, naj nam odpusti na?e dolge, na?e grehe, »kakor« tudi mi odpu??amo svojim prijateljem, osebam, s katerimi ?ivimo, svojim sosedom, ljudem, ki kaj ne naredijo prav.
Bog odpu??a vse in odpu??a vedno
Vsak kristjan ve, da zanj obstaja odpu??anje grehov. Bog odpu??a vse in odpu??a vedno. Ko Jezus pripoveduje svojim u?encem o Bo?jem obli?ju, ga opi?e z izrazi ne?nega usmiljenja. Pravi, da je v nebesih ve? veselja nad gre?nikom, ki se pokesa, kakor pa nad mno?ico pravi?nih, ki ne potrebujejo spreobrnjenja (glej Lk 15,7.10). Ni? v evangelijih ne daje misliti, da Bog ne bi odpustil grehov tistemu, ki je dobro pripravljen in prosi, da bi bil ponovno objet.
Ljubezen kli?e ljubezen
A Bo?ja milost, tako zelo obilna, je vedno zahtevna. Kdor je veliko prejel, se mora nau?iti veliko dajati in ne obdr?ati samo zase tega, kar je prejel. Ni slu?aj, da Evangelij po Mateju, potem ko nam pokloni besedilo O?ena?, med sedmimi uporabljenimi izrazi izpostavi ravno bratsko odpu??anje: »?e namre? odpustite ljudem njihove prestopke, bo tudi va? nebe?ki O?e vam odpustil. ?e pa ljudem ne odpustite, tudi va? O?e ne bo odpustil va?ih prestopkov« (Mt 6,14-15). »Tukaj ponovno najdemo povezanost med ljubeznijo do Boga in ljubeznijo do bli?njega. Ljubezen kli?e ljubezen, odpu??anje kli?e odpu??anje,« je dejal pape? in zatem spomnil na priliko o bratskem odpu??anju, o kateri govori Matejev evangelij (glej Mt 18,21-35).
?e se ne potrudi? odpustiti
Nek slu?abnik je bil kralju dol?an zelo veliko vsoto denarja, deset tiso? talentov, ki je ni mogel povrniti. A zgodil se je ?ude?. Gospodar mu je dolg v celoti odpustil. Bila je to nepri?akovana milost. Takoj zatem pa se je ta isti slu?abnik znesel nad enim od svojih bratov, ker mu je dolgoval sto denarjev. In ?eprav je bila to majhna vsota, ni sprejel njegova opravi?ila in pro?nje. Gospodar torej svojega slu?abnika pokli?e nazaj in ga obsodi. »Kajti ?e se ne potrudi? odpustiti, ti ne bo odpu??eno. ?e se ne potrudi? ljubiti, ne bo? ljubljen,« je dejal pape?.
Mo? odpu??anja
Jezus v ?love?ke odnose vnese mo? odpu??anja. V ?ivljenju se vse ne re?i s pravi?nostjo. Predvsem tam, kjer je treba postaviti jez zlu, nekdo mora ljubiti onkraj dol?nosti, da bi se ponovno za?ela zgodba milosti. Zlo pozna svoja izdajstva in ?e se ga ne prelomi, se lahko razlije in zadu?i ves svet. Pred zakon povra?ila, kar pomeni, da kar si ti storil meni, jaz storim tebi, Jezus postavi zakon ljubezni: kar je Bog storil zame, jaz povrnem tebi.
Najdragocenej?e, kar smo prejeli
Pape? Fran?i?ek je povabil, naj v tem velikono?nem tednu razmislimo, ali smo zmo?ni odpustiti, in ?e tega ne zmoremo, naj prosimo Gospoda za milost odpu??anja, saj namre? gre za milost. »Bog vsakemu kristjanu podarja milost, da pi?e zgodbo dobrega v ?ivljenju svojih bratov, predvsem tistih, ki so naredili kaj neprijetnega in zgre?enega. Z eno besedo, objemom, nasmehom lahko drugim posredujemo najdragocenej?e, kar smo prejeli. In kaj je najdragocenej?a stvar, ki smo jo prejeli? Odpu??anje. To, da smo drugim zmo?ni tudi odpustiti.«
