杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Zatem, ko Boga prosimo za vsakdanji kruh, molitev O?ena? preide na podro?je na?ih odnosov z drugimi. Jezus nas u?i, naj O?eta prosimo: »Odpusti nam na?e dolge, kakor tudi mi odpu??amo svojim dol?nikom« (glej Mt 6,12). Kakor potrebujemo kruh, tako potrebujemo tudi odpu??anje. In to vsak dan, je za?el dana?njo katehezo pape? Fran?i?ek.

Prevzetnost – najnevarnej?a dr?a

Kristjan, ki moli, Boga prosi predvsem, da bi mu odpustil njegove dolge, kar pomeni njegove grehe, slabe stvari, ki jih po?ne. »To je prva resnica vsake molitve: ?etudi bi bili popolne osebe, ?etudi bi bili sveti kristali, ki se nikoli ne odre?ejo ?ivljenja v dobrem, ostajamo vedno otroci, ki vse dolgujejo O?etu.« Pape? je opozoril, da je zato najnevarnej?a dr?a v ?ivljenju kristjana prevzetnost: »Dr?a nekoga, ki se postavi pred Boga in misli, da ima z njim vedno poravnane ra?une. Prevzetne? verjame, da ima vse na svojem mestu. Kakor farizej iz prilike, ki misli, da moli, a v resnici hvali sebe pred Bogom: Zahvaljujem se ti, Gospod, da nisem kakor drugi.« Ljudje, ki mislijo, da so popolni, ki kritizirajo druge, to so naduti ljudje. Nih?e med nami ni popoln.

Nasprotno od farizeja pa se cestninar, ki so ga kot gre?nika vsi prezirali, zaustavi na pragu sveti??a in se ne ?uti niti vrednega, da bi stopil. Zaupa v Bo?je usmiljenje. Jezus zatrdi: »Ta je ?el opravi?en domov, oni pa ne« (Lk 18,14). To pomeni, da mu je bilo odpu??eno, bil je re?en. Kajti ni bil nadut in je prepoznal svoje pomanjkljivosti in svoje grehe.

Vsi smo gre?niki

Obstajajo grehi, ki se vidijo, in grehi, ki se ne vidijo, skriti grehi. So o?itni grehi, ki povzro?ajo hrup, a so tudi goljufivi grehi, ki se ugnezdijo v srce, ne da bi se jih zavedali. Najslab?i med temi je o?abnost, ki lahko oku?i tudi osebe, ki ?ivijo resno versko ?ivljenje. »Greh lo?uje bratstvo. Zaradi greha mislimo, da smo bolj?i od drugih. Zaradi greha verjamemo, da smo podobni Bogu.«

A kot je nadaljeval pape? Fran?i?ek, v resnici smo pred Bogom vsi gre?niki in imamo razlog, da se vsi tol?emo po prsih, kakor tisti cestninar v sveti??u. »?e re?emo, da smo brez greha, sami sebe varamo in resnice ni v nas« (1 Jn 1,8), zapi?e evangelist Janez v svojem prvem pismu. »?e ho?e? preslepiti samega sebe, reci, da nima? greha – a se slepi?,« je pripomnil pape?.

Smo dol?niki. Prejeli smo mnogo

Pojasnil je, da smo dol?niki predvsem zato, ker smo v tem ?ivljenju veliko prejeli: ?ivljenje, o?eta in mater, prijateljstvo, ?udovito stvarstvo … »?eprav vsak ?ivi tudi te?ke dni, se moramo vedno spominjati, da je ?ivljenje milost, je ?ude?, ki ga je Bog naredil iz ni?.«

Na drugem mestu smo dol?niki, ker ?etudi nam uspe ljubiti, tega nih?e med nami ni zmo?en po?eti samo s svojimi mo?mi. Resni?na ljubezen, to da lahko ljubimo, je milost Boga. Nih?e med nami ne iz?areva svoje svetlobe. To, kar so starodavni teologi imenovali »mysterium lunae«, se ne nana?a samo na Cerkev, ampak tudi na zgodovino vsakega med nami. To pomeni, da smo kakor luna, ki nima svoje lastne svetlobe, ampak odseva svetlobo sonca. Tudi mi nimamo svoje lastne lu?i. Na?a lu? je odsev Bo?je lu?i, Bo?je milosti. »?e ljubi?, je to zato, ker se ti je nekdo zunaj tebe nasmehnil, ko si bil otrok in te nau?il odgovarjati z nasmehom. ?e ljubi? je to zato, ker je nekdo v tebi prebudil ljubezen ter ti pomagal spoznati, kako je v ljubezni smisel ?ivljenja.«

Prisluhnimo zgodbi nekoga, ki je naredil napako: zapornika, obsojenca, zasvojenca. Ne da bi zanikali odgovornosti, ki je vedno osebna, se v?asih vpra?a?, kdo je kriv za njegove napake: zgolj njegova vest ali sovra?tvo in zapu??enost, ki ju oseba nosi s sabo.

Ljubimo, ker smo ljubljeni

To je skrivnost lune (mysterium lunae). »Ljubimo predvsem zato, ker smo bili ljubljeni. Odpu??amo, ker nam je bilo odpu??eno. In ?e nekdo ni bil osvetljen s svetlobo sonca, postane leden kakor zemlja pozimi,« je zatrdil sveti o?e.

Kako naj ne bi rekli, da je v verigi ljubezni, ki je pred nami, prav tako previdnostna navzo?nost Bo?je ljubezni. Nih?e med nami ne ljubi Boga tako, kakor je On nas ljubil. Dovolj je, da se postavimo pred kri?, da bi razumeli nesorazmernost. On nas je ljubil in nas vedno ljubi prvi. Pape? je katehezo sklenil s povabilom k molitvi: »Gospod, tudi najsvetej?i med nami je tvoj dol?nik. O?e, usmili se vseh nas.«