杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Jezusova molitev se za?ne s neogibno pro?njo, ki spominja na pro?njo bera?a: »Daj nam vsakdanji kruh!« Molitev izvira iz o?itnega dejstva, na katerega pogosto pozabimo, da namre? nismo samozadostna bitja in da se vsak dan moramo hraniti.

V Svetem pismu vidimo, da se je za mnoge ljudi sre?anje z Jezusom za?elo z dolo?enim vpra?anjem. Kot je zatrdil pape?, »Jezus ne pri?akuje prefinjenih pro?enj. Celotno ?love?ko ?ivljenje s svojimi najbolj konkretnimi in vsakodnevnimi problemi lahko postane molitev.« V evangelijih najdemo mno?ico bera?ev, ki prosijo za osvoboditev in re?itev. Nekdo prosi za kruh, drugi za ozdravitev, nekateri za o?i??enje, spet drugi za vid ali da bi neka oseba lahko spet ?ivela … »Jezus nikoli ne gre brezbri?no mimo teh pro?enj in teh bole?in.«

Ko prosimo osnovne stvari za ?ivljenje

Jezus nas torej u?i, naj O?eta prosimo za vsakdanji kruh. U?i nas, naj to storimo povezani z mnogimi mo?kimi in ?enskami, za katere je ta molitev krik, pogosto skrit v notranjosti, ki spremlja zaskrbljenost vsakega dne. »Koliko mater in koliko o?etov tudi danes hodi spat z mu?no skrbjo, da jutri ne bodo imeli zadosti kruha za svoje otroke. Predstavljajmo si to molitev, kako se je ne moli v varnosti nekega udobnega stanovanja, ampak sredi negotovosti neke sobe, kjer manjkajo nujne stvari za ?ivljenje. Jezusove besede tako dobijo novo mo?. Kr??ansko obzorje se za?ne na tej ravni,« je izpostavil pape?.

Ne gre za urjenje asketov. Za?ne se pri realnosti, pri srcu in mesu oseb, ki ?ivijo v stiski, ali pa ?ivijo v razmerah, v katerih ni osnovnih stvari za ?ivljenje. Niti najve?ji kr??anski mistiki ne morejo zanemariti preprostosti te pro?nje. »O?e, daj, da bo danes za nas in za vse potrebnega kruha.« In s kruhom mislimo tudi vodo, zdravila, hi?o, delo … »Prositi, kar je nujno potrebno za ?ivljenje.«

Ne 'moj' kruh, ampak 'na?' kruh

Pape? je opozoril, da kruh, za katerega prosi kristjan, ni »moj« kruh, ampak je »na?« kruh. Tako ?eli Jezus, ki nas u?i, naj ga prosimo ne samo zase, ampak za vse bratstvo sveta. ?e ne molimo na ta na?in, O?ena? neha biti kr??anska molitev. ?e je Bog na? O?e, kako lahko pridemo pred Njega, ne da bi se med seboj dr?ali za roke? In ?e si kruh, ki nam ga On daje, med seboj krademo, kako se lahko imenujemo njegovi otroci? Ta molitev vsebuje dr?o empatije in solidarnosti. V svoji lakoti ?utim lakoto mno?ic in torej prosim Boga, naj bo njihova pro?nja usli?ana. Jezus tako u?i svojo skupnost, svojo Cerkev, da pred Boga prina?a potrebe vseh: »Vsi smo tvoji otroci, O?e, usmili se nas!«

Pape? je spomnil na la?ne otroke v dr?avah, kjer je vojna, v Jemnu, Siriji, Ju?nem Sudanu. »Mislimo na te otroke in skupaj na glas recimo molitev 'O?e, daj nam danes na? vsakdanji kruh',« je povabil sveti o?e in z zbranimi na Trgu sv. Petra pro?njo trikrat ponovil.

Kruh za vse, a pojedli so ga nekateri

Kruh, za katerega prosimo Gospoda v molitvi, nas bo nekega dne sodil. Grajal nas bo zaradi redke navade, ko smo ga razdelili z bli?njim. Bil je kruh, poklonjen vsemu ?love?tvu, a so ga pojedli le nekateri – ljubezen tega ne prenese. »Na?a ljubezen tega ne more prenesti; Bo?ja ljubezen ne more prenesti tega egoizma, da se ne razdeli kruha.«

Pomno?itev in razdelitev

Pape? Fran?i?ek je spomnil na enega od evangeljskih prizorov. Enkrat je pred Jezusom bila velika mno?ica, bili so la?ni ljudje. Jezus je vpra?al, ali ima kdo kaj hrane, in na?el se je samo en otrok, de?ek, ki je bil pripravljen razdeliti svojo zalogo, pet hlebov kruha in dve ribi. Jezus je to velikodu?no dejanje pomno?il (glej Jn 6,9). Ta de?ek je razumel nauk O?ena?a, da namre? hrana ni zasebna lastnina, ampak je previdnost, ki jo je treba razdeliti z Bo?jo milostjo.

Resni?ni ?ude?, ki ga je naredil Jezus ta dan, ni toliko pomno?itev kot razdelitev. »Dajte to, kar imate, in jaz bom naredil ?ude?.« Jezus je s tem, ko je pomno?il ponujeni kruh, napovedal daritev sebe v evharisti?nem kruhu. Samo evharistija je zmo?na pote?iti lakoto po neskon?nem in ?eljo po Bogu, ki o?ivlja vsakega ?loveka, tudi v iskanju vsakdanjega kruha.