杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Poziv k spreobrnjenju je veselo oznanilo

Ko molimo O?ena?, se pri drugem vzkliku na Boga obrnemo z besedami »pridi k nam tvoje kraljestvo« (Mt 6,10). Potem ko je vernik molil, naj bo posve?eno Bo?je ime, sedaj izrazi ?eljo, naj kmalu pride njegovo kraljestvo. Ta ?elja izvira iz samega Kristusovega srca, ki je svoje oznanjevanje v Galileji za?el z besedami: »?as se je dopolnil in Bo?je kraljestvo se je pribli?alo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!« (Mr 1,15). Pape? je pojasnil, da gre za veselo oznanilo: »Te besede nikakor niso gro?nja, nasprotno, so veselo oznanilo, sporo?ilo radosti. Jezus no?e prisiliti ljudi, naj se spreobrnejo, s ?irjenjem strahu pred skoraj?njo Bo?jo sodbo ali ob?utka krivde za storjeno zlo. Jezus ne izvaja prozelitizma, ampak preprosto oznanja. Kar prina?a, je blagovest o zveli?anju, s katero za?ne, da zatem poziva k spreobrnjenju. Vsak je poklican, da veruje v evangelij: Bo?je gospostvo se je pribli?alo njegovim otrokom.« To je evangelij: Bo?je gospostvo, ki se je pribli?alo njegovim otrokom. In Jezus oznanja ravno to ?udovito stvar, to milost: Bog, O?e, nas ljubi, blizu nam je in nas u?i, kako hoditi po poti svetosti.

Pozitivna znamenja Bo?jega kraljestva

Znamenja prihoda tega kraljestva so mnogovrstna in vsa pozitivna. Jezus za?ne svoje poslanstvo s skrbjo za bolne, tako na telesu kot na duhu, za tiste, ki so ?iveli kot dru?beno izklju?eni, na primer gobavci, za gre?nike, na katere so vsi gledali z zani?evanjem. Jezus sam poka?e na ta znamenja, znamenja Bo?jega kraljestva: »slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so o?i??eni, gluhi sli?ijo, mrtvi so obujeni, ubogim se oznanja evangelij« (Mt 11,5).

Svet ?e vedno poln greha in trpljenja

Ko kristjan moli O?ena? vztrajno ponavlja: »Pridi k nam tvoje kraljestvo«. Pape? Fran?i?ek je nadaljeval: »Jezus je pri?el, a svet je ?e vedno zaznamovan z grehom, naseljen z mnogimi ljudmi, ki trpijo, z osebami, ki se ne spravijo in ne odpustijo, z vojnami in mnogimi oblikami izkori??anja – pomislimo na primer na trgovino z otroki. Vsa ta dejstva so dokazi, da se Kristusova zmaga ni ?e v celoti uresni?ila: mnogi mo?ki in ?enske ?e vedno ?ivijo z zaprtim srcem. Predvsem v tak?nih okoli??inah se na kristjanovih ustnicah pojavi pro?nja O?ena?a 'Pridi k nam tvoje kraljestvo'. Kakor da bi rekel: 'O?e, potrebujemo te. Jezus, potrebujemo te. Potrebujemo, da si Ti vsepovsod in za vedno Gospod med nami! Naj pride tvoje kraljestvo, ti bodi med nami.'.«

Bog ni kakor mi, Bog je potrpe?ljiv

V?asih se spra?ujemo, kako to, da se kraljestvo uresni?uje tako zelo po?asi. Pape? je odgovoril: »Jezus rad govori o svoji zmagi z jezikom prilik. Na primer, pravi, da je Bo?je kraljestvo podobno njivi, kjer skupaj raseta dobro seme in ljuljka. Najslab?a re?itev bi bila, da bi hoteli iz sveta takoj izruvati tisto travo, ki se zdi plevel. Bog ni kakor mi, Bog je potrpe?ljiv. Pri vzpostavljanju kraljestva na svetu ne gre za nasilje. Njegov na?in ?irjenja je blagost (glej Mt 13,24-30).

Bo?je kraljestvo je kakor kvas, kakor gor?i?no zrno

Bo?je kraljestvo je zagotovo velika sila, najve?ja, kar jih je, a ne po kriterijih sveta. Zato se zdi, da nima nikoli absolutne ve?ine. Je kakor kvas, ki se zamesi v moko: na videz izgine, a je ravno tisti, ki omogo?a vzhajati testu (glej Mt 13,33). Ali pa je kakor gor?i?no zrno, tako majhno, skoraj nevidno, ki pa v sebi nosi ru?ilno silo narave. A ko enkrat zraste, postane najve?je drevo na vrtu (glej Mt 13,31-32).

Jezus - p?eni?no zrno

V tej »usodi« Bo?jega kraljestva lahko slutimo potek Jezusovega ?ivljenja: tudi On je bil za svoje sodobnike slabotno znamenje, skorajda neznan dogodek za uradne zgodovinarje tistega ?asa. Sam sebe je imenoval »p?eni?no zrno«, ki umre v zemlji, a ki samo tako lahko obrodi obilo sadu (glej Jn 12,24). Simbol semena je zgovoren: kmet ga vr?e v zemljo (zdi se kakor pokop), potem pa »spi in vstaja, pono?i in podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako« (Mr 4,27). Seme, ki klije, je prej Bo?je delo kot pa delo ?loveka, ki ga je posejal (glej Mr 4,27). Bog je vedno pred nami, vedno nas preseneti. Zahvaljujo? Njemu imamo po no?i velikega petka zarjo vstajenja, ki lahko ves svet osvetli z upanjem.

Raztrosimo jo med svoje grehe, podarimo jo drugim

Pape? Fran?i?ek je ob koncu kateheze spodbudil, naj pro?njo »Pridi k nam tvoje kraljestvo« poklanjamo tudi drugim: »'Pridi k nam tvoje kraljestvo.' Raztrosimo to besedo med svoje grehe in svoje neuspehe. Poklonimo jo osebam, ki jih je ?ivljenje porazilo in upognilo; tistemu, ki je oku?al ve? sovra?tva kot ljubezni, ki je ?ivel nekoristne dni, ne da bi razumel zakaj. Podarimo jo tistim, ki so se borili za pravi?nost, vsem mu?encem zgodovine; tistemu, ki je prepri?an, da se je boril zastonj in da v tem svetu vedno prevladuje zlo. Sli?ali bomo, da nam molitev O?ena?a odgovarja. Stoti? bo ponovil besede upanja, iste, s katerimi je Duh zape?atil Sveto pismo: 'Da, pridem kmalu.' To je Gospodov odgovor: 'Pridem kmalu.' In Gospodova Cerkev odgovarja: 'Amen, pridi, Gospod Jezus!'« (glej Raz 22,20). Pape? je ?e enkrat izpostavil, da re?i »Pridi k nam tvoje kraljestvo« pomeni re?i »Pridi, Gospod Jezus«. In Jezus odgovarja: »Pridem kmalu«. Jezus prihaja na svoj na?in, vsak dan, in v to moramo zaupati.