杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

V O?ena?u imamo sedem vzklikov, ki jih lahko razdelimo v podskupine. Prvi trije imajo v sredi??u 'Ti' Boga O?eta, ostali ?tirje pa imajo v sredi??u 'mi' in na?e ?love?ke potrebe. V prvem delu nam Jezus da vstopiti v svoje ?elje, ki so vse namenjene O?etu: posve?eno bodi tvoje ime, pridi tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja. V drugem delu pa je On tisti, ki vstopi v nas in postane interpret na?ih potreb: vsakdanji kruh, odpu??anje grehov, pomo? v sku?njavi in osvoboditev od hudega.

Kontemplacija in pro?nje

Po pape?evih besedah vidimo tukaj matrico vsake kr??anske molitve (lahko re?emo, vsake ?love?ke molitve), ki je po eni strani vedno sestavljena iz kontemplacije Boga, njegove skrivnosti, njegove lepote in dobrote, po drugi strani pa iz iskrene in pogumne pro?nje za tisto, kar potrebujemo za ?ivljenje in to dobro ?ivljenje. Tako v svoji preprostosti in bistvenosti, O?ena? u?i osebo, ki ga moli, naj ne pomno?uje praznih besed, kajti – kot pravi sam Jezus – »va? O?e ve, ?esa potrebujete, preden ga prosite« (Mt 6,8).

»Ko govorimo z Bogom, tega ne po?nemo, da bi mu razodeli, kaj imamo v srcu. On ga pozna bolje od nas samih! ?e je Bog za nas skrivnost, pa mi nismo neka uganka njegovim o?em« (glej Ps 139,1-4), je dejal sveti o?e in pojasnil, da je Bog kakor tiste mame, ki jim je dovolj en pogled, da razumejo vse o otrocih: ?e so zadovoljni ali ?alosti, ?e so iskreni ali kaj skrivajo …

Prvi korak: izro?itev

Pape? Fran?i?ek je izpostavil, da je torej prvi korak kr??anske molitve »izro?itev nas samih Bogu, njegovi previdnosti«. Je kakor re?i: »Gospod, ti vse ve?, sploh mi ni treba povedati o moji bole?ini, samo to te prosim, da si ob meni: ti si moje upanje.« Zanimivo je opaziti, da nam Jezus v svojem govoru na gori, potem ko je povedal besedilo O?ena?a, pravi, naj ne skrbimo in se ne ?alostimo zaradi stvari. Zdi se kot protislovje: najprej nas u?i prositi vsakdanji kruh, potem pa pravi: »Ne skrbite torej in ne govorite: Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj bomo oblekli?« (Mt 6,31). »A protislovje je samo navidezno,« je pripomnil pape?, »kristjanove pro?nje izra?ajo zaupanje v O?eta. Ravno to zaupanje nam omogo?a, da prosimo, kar potrebujemo, brez skrbi in nemira.«

Bog, ki posve?uje

Zato tudi molimo: »Posve?eno bodi tvoje ime.« V tej pro?nji se ?utita Jezusovo ob?udovanje O?etove lepote in veli?ine ter njegova ?elja, da bi ga vsi prepoznali in ga ljubili zaradi tistega, kar v resnici je. Isto?asno imamo tudi pro?njo, da bi bilo njegovo ime posve?eno v nas, v na?i dru?ini, v na?i skupnosti, po vsem svetu. »Bog je ta, ki posve?uje, ki nas spreminja s svojo ljubeznijo, isto?asno pa smo tudi mi tisti, ki s svojim pri?evanjem izra?amo svetost Boga v svetu, s tem ko ponavzo?imo njegovo ime. Bog je sveti, a ?e mi in na?e ?ivljenje nista sveta, obstaja velika nedoslednost.«

Jezusova svetost se ?iri v koncentri?nih krogih

Svetost Boga je mo?, ki se razteza, in mi prosimo, da bi hitro razbila pregrade na?ega sveta. Ko Jezus za?ne oznanjati, je zlo, ki trpin?i svet, prvo, ki pla?a posledice. Hudobni duhovi rohnijo: »Kaj imamo s teboj, Jezus Nazare?an? Si nas pri?el pokon?at? Vem, kdo si: Sveti, Bo?ji« (Mr 1,24). Pape? je pojasnil: »Tak?ne svetosti se ni ?e nikoli videlo: ki ne skrbi zase, ampak se steguje navzven. Jezusova svetost se ?iri v koncentri?nih krogih, kakor ko vr?emo kamen v mlako. Zlu so ?teti dnevi, zlo ni ve?no, zlo nas ne more ve? zlomiti: pri?el je mo?ni in si nazaj prisvojil svojo hi?o (glej Mr 3,23-27). Ta mo?ni je Jezus, ki tudi nam daje mo?, da se naselimo v svoji notranji hi?i.«

Sveti o?e je katehezo sklenil z besedami: »Molitev pre?ene vsak strah. O?e nas ljubi, Sin dviguje roke in jih polaga ob na?e, Duh deluje na skrivnem za odre?enje sveta. Mi se ne opotekamo v negotovosti. Imamo veliko gotovost: Bog nas ljubi. Jezus je dal ?ivljenje zame. Duh je v meni. To je pomembna gotovost. In zlo? To se boji.«