杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Moliti z zavestjo, da je Bog O?e

Prvi korak pri vsaki kr??anski molitvi je vstop v skrivnost, in sicer skrivnost O?eta, je pape? Fran?i?ek za?el katehezo in izpostavil, da je za molitev pomembno zavedanje, da je Bog O?e. Da bi razumeli, v kak?ni meri je Bog na? o?e, pomislimo na svoje star?e, a jih moramo vedno do neke mere »izbolj?ati«, »o?istiti«. Tako nam pravi tudi Katekizem katoli?ke Cerkve: »O?i??enje srca se ti?e o?etovskih in materinskih podob, ki so iz?le iz na?e osebne in kulturne zgodovine in vplivajo na na? odnos do Boga« (KKC 2779).

Na?i odnosi ljubezni so okrnjeni

Nih?e med nami ni imel popolnih star?ev, kakor tu mi ne bomo nikoli popolni star?i ali pastirji. »Na?e odnose ljubezni ?ivimo vedno pod vplivom na?ih omejitev in tudi na?ega egoizma, zato so pogosto okrnjeni z ?eljo po posedovanju drugega ali po manipulaciji z drugim. Zato so v?asih ljubezenske izjave prelevijo v ?ustva jeze in sovra?nosti.«

Smo ve?ni bera?i ljubezni

In zato, kadar govorimo o Bogu kot o?etu, medtem ko mislimo na podobo na?ih star?ev, ?e posebej, ?e so nas imeli radi, moramo isto?asno iti onkraj. Kajti Bo?ja ljubezen je ljubezen O?eta, ki je v nebesih, kakor se glasi izraz, za katerega nam Jezus pravi, naj ga uporabljamo. »Je popolna ljubezen, ki jo mi v tem ?ivljenju oku?amo samo na nepopoln na?in. Mo?ki in ?enske so ve?ni bera?i ljubezni, i??ejo kraj, kjer bi bili kon?no ljubljeni, a ga ne najdejo. Koliko razo?aranih prijateljstev in koliko razo?aranih ljubezni je na tem na?em svetu!«

Dvojna narava ?love?ke ljubezni

Pape? Fran?i?ek je zatem izpostavil dvojno naravo ?love?ke ljubezni. Gr?ki bog ljubezni je nedvomno najbolj tragi?en. Ni mogo?e razumeti, ali je angelsko bitje ali pa demon. Mitologija pravi, da je sin Porosa in Penie, kar pomeni 'zvitosti' in 'rev??ine'. Usojeno mu je, da ima v sebi nekaj od te fizionomije svojih star?ev. Tukaj lahko razmi?ljamo o ambivalentni naravi ?love?ke ljubezni: »Lahko se razcveti in mogo?no za?ivi v samo eni uri dneva, a takoj zatem ovene in umre. ?esar se oklepa, ji vedno ube?i« (prim. Platon, Simpozij, 203). Prerok Ozej uporablja izraz, ki neusmiljeno uokviri prirojeno slabost na?e ljubezni: »Na?a ljubezen je kakor jutranji oblak, kakor rosa, ki ob zori izgine« (glej Oz 6,4). »Tak?na je pogosto na?a ljubezen: obljuba, ki jo je te?ko obdr?ati, je poskus, ki se hitro posu?i in izhlapi, kakor ko zjutraj vzide sonce in odstrani no?no roso,« je dejal pape?.

»Koliko krat smo mi ljudje ljubili na ta na?in, tako medel in neenakomeren. V ?elji, da bi imeli radi, smo zatem tr?ili ob svoje omejitve, s svojimi revnimi mo?mi, nesposobni, da bi obdr?ali obljubo, za katero se nam je v dnevih milosti zdelo, da jo lahko z lahkoto uresni?imo. Navsezadnje je tudi apostola Petra bilo strah in je moral zbe?ati. Smo bera?i, ki na svoji poti tvegajo, da ne bodo nikoli v celoti na?li tistega zaklada, ki ga i??ejo od prvega dne svojega ?ivljenja – to je ljubezen.«

Obstaja ?e neka druga ljubezen

A obstaja ?e neka druga ljubezen, ljubezen O?eta, ki je v nebesih. Nih?e ne sme dvomiti, da je namenjen tej ljubezni. ?etudi bi nas na?a mati in o?e ne ljubila, imamo v nebesih Boga, ki nas ljubi, kakor nas nih?e drug na tej zemlji ni ljubil in nas ne bo mogel nikoli ljubiti. Bo?ja ljubezen je vedno stalna. Prerok Izaija pravi: »Mar pozabi ?ena svojega otro?i?a in se ne usmili otroka svojega telesa? A tudi ?e bi one pozabile, jaz te ne pozabim. Glej, na obe dlani sem te napisal« (Iz 49,15-16). Kot je dodal pape?, ?eprav bi se vse na?e zemeljske ljubezni zdrobile in nam v roki ne bi ostalo drugega kot prah, obstaja za vse nas gore?a, edina in zvesta ljubezen Boga.

Z lakoto po ljubezni, ki jo ?utimo vsi mi, i??emo nekaj, kar ne obstaja. A ta lakota je namre? povabilo, da spoznano Boga, ki je o?e. Spreobrnjenje sv. Avgu?tina je na primer ?lo preko naslednjega grebena: mlad in sijajen govornik je med ustvarjenimi bitji iskal nekaj, kar mu nobeno od njih ni moglo dati, dokler ni nekega dne imel dovolj poguma, da je dvignil pogled. In tisti dan je spoznal Boga, ki ljubi.

Ljubezen O?eta vedno ostaja

Izraz »v nebesih« ne ?eli izraziti oddaljenosti, ampak korenito druga?nost ljubezni, drugo razse?nost ljubezni, neutrudno ljubezen, ki bo vedno ostala, ki je vedno na dosegu roke. Po pape?evih besedah je dovolj re?i »O?e na?, ki si v nebesih« in ta ljubezen pride k nam.

»Zato, ne boj se! Nih?e med nami ni sam. ?eprav te je tvoj zemeljski o?e pozabil in do njega ?uti? jezo, ti ni zanikana temeljna izku?nja kr??anske vere: vedeti, da si ljubljeni otrok Boga in da ni ni?esar v ?ivljenju, kar bi lahko ugasnilo njegovo gore?o ljubezen do tebe,« je pape? Fran?i?ek sklenil katehezo.