杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Jezus ne ?eli hinav??ine

Jezus je rekel: Kadar moli?, pojdi v ti?ino svoje sobe, odmakni se od sveta in se obrni na Boga z 'O?e!'. Jezus ?eli, da njegovi u?enci ne bi bili kakor hinavci, ki molijo zravnani in stoje na trgih, da bi jih drugi ljudje ob?udovali (glej Mt 6,5), je dejal pape? Fran?i?ek in poudaril: »Jezus ne ?eli hinav??ine. Resni?na molitev je tista, ki se opravlja v skritosti zavesti, v srcu: je nedoumljiva in vidna samo Bogu. Jaz in Bog. Izogiba se la?nosti: pred Bogom se je nemogo?e pretvarjati … Pred Bogom nobena prevara nima mo?i. Bog nas pozna … ne moremo se pretvarjati.«

Na za?etku pogovora z Bogom je tihi pogovor, kakor ko se sre?ata pogleda dveh oseb, ki se ljubita: ?lovek in Bog prekri?ata pogleda in to je molitev. Gledati Boga in pustiti, da te Bog gleda – to pomeni moliti.

Ne 'jaz', ampak 'ti' in 'mi'

?eprav je u?en?eva molitev v celoti zaupna, nikoli ne pade v intimizem. V skritosti vesti, kristjan ne pusti sveta zunaj pred vrati svoje sobe, ampak v srcu nosi osebe in situacije, probleme in mnoge druge stvari, vse jih prina?a v molitev.

Pape? Fran?i?ek je opozoril, da v molitvi O?ena? nekaj manjka, manjka ena beseda, ki pa se v dana?njem ?asu zelo poudarja: to je beseda 'jaz'. »Jezus nas u?i moliti na na?in, da bi imeli na ustnicah predvsem 'ti', kajti kr??anska molitev je pogovor: posve?eno bodi tvoje ime, pridi tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja. Ne moje ime, moje kraljestvo, moja volja. Ne jaz. Zatem preide na 'mi'. Ves drugi del O?ena?a se nana?a na prvo osebo mno?ine: daj nam na? vsakdanji kruh, odpusti nam na?e dolge, ne zapusti nas v sku?njavi, re?i nas hudega.« Tudi najosnovnej?e ?lovekove pro?nje, kakor je za hrano, so v mno?ini. V kr??anski molitvi nih?e ne prosi kruha samo zase: daj mi danes kruh, ampak pravi daj nam, za vse uboge tega sveta.

V molitvi ni individualizma

Zakaj je temu tako? Kot je odgovoril pape?: »Ni prostora za individualizem v pogovoru z Bogom. Nobenega razkazovanja svojih problemov, kakor da bi bili mi edini na svetu, ki trpimo. Ni molitve k Bogu, ki ne bi bila molitev ene same skupnosti bratov in sester, nas.« Smo namre? v skupnosti, smo bratje in sestre, smo ljudstvo, ki moli, smo mi. Pape? je dodal, na nasprotno od 'jaz' ni 'ti' – to je namre? za?etek vojne. Nasprotno od 'jaz' je 'mi' – tukaj je mir.

Kristjan v molitvi prina?a pred Boga vse te?ave, ki jih ?ivijo osebe ob njem. Ko pride ve?er, pripoveduje Bogu o bole?inah, ki jih je sre?al v tem dnevu, predenj postavi mnoge obraze, prijateljske in tudi sovra?ne, ne napodi jih kakor nevarne motnje. »?e se kdo ne zaveda, da so okoli njega mnogi ljudje, ki trpijo, ?e ga ne ganejo solze ubogih, ?e se je navadil na vse, to pomeni, da je njegovo srce iz kamna. V tem primeru je dobro prositi Gospoda, naj se nas dotakne s svojim Svetih Duhom in omeh?a na?e srce. 'Omeh?aj, Gospod, moje srce. Gospod, omeh?aj moje srce, da bom zmogel razumeti in bom sprejel probleme in bole?ine drugih.' Kristus ni ?el nepo?kodovan mimo trpljenja sveta. Vsakokrat ko je zaznal osamljenost, bole?ino telesa ali duha, je za?util veliko so?utje. So?utje je klju?na beseda v evangeliju: je to, zaradi ?esar se dobri Samarijan pribli?a ranjenemu ?loveku ob cesti, nasprotno od tistih, ki so imeli otrdelo srce.«

O?e ljubi vse

Pape? je nadaljeval, da se lahko vpra?amo: »Ko molim, ali se odprem za krik mnogih bli?njih in oddaljenih oseb? Ali pa mislim, da je molitev neke vrste anestezija, ko sem lahko miren? V tem primeru sem ?rtev stra?ne dvoumnosti in moja molitev zagotovo ni ve? kr??anska. Kajti tisti 'mi', ki nas ga je nau?il Jezus, mi prepre?uje, da bi bil v miru sam; daje mi namre?, da ?utim odgovornost za moje brate in sestre.«

So ljudje, ki navidezno ne i??ejo Boga, a Jezus nam pravi, naj molimo tudi za njih, kajti Bog i??e te osebe bolj od vseh ostalih. Jezus ni pri?el zaradi zdravih, ampak zaradi bolnih, zaradi gre?nikov (glej Lk 5,31). Pri?el je za vse, kajti kdor misli, da je zdrav, to v resnici ni. ?e si prizadevamo za pravi?nost, ne mislimo, da smo bolj?i od drugih. O?e daje vziti soncu nad dobrimi in slabimi (glej Mt 5,45). O?e ljubi vse. »U?imo se od Boga, ki je vedno dober do vseh, nasprotno od nas, ki zmoremo biti dobri samo do nekaterih, ki so nam v?e?.«

»Bratje in sestre,« je ?e dejal pape? ob koncu kateheze, »svetniki in gre?niki, vsi smo od Boga ljubljeni bratje in sestre. Ob zatonu ?ivljenja bomo sojeni po ljubezni, po tem, kako smo ljubili. Ne samo ?ustvena ljubezen, ampak so?utna in konkretna, v skladu z evangeljskim pravilom: 'Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanj?ih bratov, ste meni storili' (Mt 25,40).«