杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Matejev evangelij besedilo o O?ena?u umesti na strate?ko to?ko, in sicer v sredi??e Jezusovega govora na gori (glej Mt 6,9-13). Jezus se povzpne na goro ob jezeru in sede. Okoli njega je zbran krog najo?jih u?encev in velika mno?ica neznanih obrazov. Ta raznovrstna mno?ica kot prva prejme molitev O?ena?.

Revolucija evangelija

Ta razporeditev je zelo pomenljiva, kajti v tem dolgem u?enju, ki ga poznamo pod imenom »govor na gori« (glej 5,1-7,27), Jezus strne temeljne vidike svojega sporo?ila. Uvod je kakor okra?en lok za praznovanje – to so blagri. Jezus s sre?o okrona vrsto kategorij oseb, ki v njegovem ?asu – in v na?em – niso bile ravno cenjene. Blagor ubogim, krotkim, usmiljenim, poni?nim v srcu itn. »To je revolucija evangelija,« je izpostavil pape?. »Kjer je evangelij, tam je revolucija. Evangelij ne pu??a miru, ampak spodbuja, je revolucionaren. Vse osebe, zmo?ne ljubezni, delavci za mir, ki so do takrat bili na obrobju zgodovine, so graditelji Bo?jega kraljestva. Kakor da bi Jezus rekel: naprej, vi, ki v srcu nosite skrivnost Boga, ki je razodel svojo vsemogo?nost v ljubezni in odpu??anju!«

Ljubíte

Ta vstopni portal, ki prevra?a vrednote zgodovine, podpira novost evangelija. Postave ni treba odpraviti, ampak potrebuje novo interpretacijo, ki jo bo pripeljala k njenemu izvornemu smislu. ?e ima oseba dobro srce, dovzetno za ljubezen, razume, da mora vsaka Bo?ja beseda biti utele?ena vse do zadnjega. Ljubezen nima meja. Ljubi se lahko zakonca, prijatelja in celo sovra?nika s popolnoma novim pogledom. Jezus pravi: »Ljubíte svoje sovra?nike in molíte za tiste, ki vas preganjajo, da boste postali sinovi svojega O?eta, ki je v nebesih. On namre? daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter po?ilja de? pravi?nim in krivi?nim« (Mt 5,44-45).

Kristjan se preprosto ustavi pred O?etom

Kot je poudaril pape? Fran?i?ek, je to pomembna skrivnost, ki je osnova vsega govora na gori: bodite otroci svojega O?eta, ki je v nebesih. Za ta poglavja iz Matejevega evangelija se zdi, da so moralni govor, opozarjajo na zahtevno etiko, ki se zdi neuresni?ljiva. Nasprotno pa odkrijemo, da so predvsem teolo?ki govor. »Kristjan ni nekdo, ki si prizadeva biti bolj?i od drugih. Ve, da je gre?nik kot vsi ostali. Kristjan je enostavno ?lovek, ki se zaustavi pred novim gore?im grmom, pred razodetjem Boga, ki ne prina?a uganke o neizgovorljivem imenu, ampak ki pravi svojim otrokom, naj ga kli?ejo z imenom O?e, naj se pustijo prenoviti njegovi mo?i in naj odsevajo ?arek njegove dobrote za ta svet, ki ga tako zelo ?eja, ki tako zelo ?aka na dobre novice.«

Kr??anska molitev je pogovor z O?etom

Jezus torej naredi uvod v nauk o molitvi O?ena? na na?in, da vzpostavi distanco do dveh skupin tistega ?asa. Predvsem do hinavcev: »In kadar molite, ne bodite kakor hinavci. Ti namre? radi molijo stoje po shodnicah in vogalih glavnih ulic, da se poka?ejo ljudem« (Mt 6,5). Obstajajo ljudje, ki znajo napletati ateisti?ne molitve brez Boga in to po?nejo, da bi jih ljudje ob?udovali. »Kr??anska molitev pa nima druge verodostojne pri?e kakor svoje vesti, kjer se tesno prepleta stalni pogovor z O?etom,« je dejal pape? in spomnil na Jezusove besede: »Kadar pa ti moli?, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu O?etu, ki je na skrivnem« (Mt 6,6).

O?ena? kot tiha molitev

Zatem se Jezus distancira od molitve poganov: »Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani; mislijo namre?, da bodo usli?ani, ?e bodo veliko govorili« (Mt 6,7). Jezus tukaj morda namiguje na tisto captatio benevolentiae, ki je bil nujen uvod v mnoge starodavne molitve: bo?anstvo je moralo biti na nek na?in pomirjeno z vrsto dolgih hvalnic. Pape? je spomnil na preroka Elijo in prizor na gori Karmel. Baalovi duhovniki so vzklikali, plesali in prosili mnoge stvari, da bi jih njihov bog usli?al. Elija pa je mol?al in Gospod se je obrnil k njemu. Pogani mislijo, da se moli z veliko govorjenja. Tudi mnogi kristjani so prepri?ani, da moliti pomeni govoriti Bogu kakor papagaji. A molitev se dogaja v srcu. »Ti pa, ko moli?, pravi Jezus, se obrni na Boga kot otrok na svojega o?eta, ki ve, kaj potrebuje?, ?e preden ga to prosi? (glej Mt 6,8). O?ena? je lahko tudi tiha molitev. Dovolj je, da se postavimo pod O?etov pogled in se spomnimo njegove o?etovske ljubezni. To zadostuje, da smo usli?ani.«

Na? Bog ne potrebuje ?rtev

Lepo je vedeti, da na? Bog ne potrebuje ?rtev, da bi ga osvojili. Na? Bog ne potrebuje ni?esar. Pri molitvi prosi samo, da imamo odprt komunikacijski kanal z Njim, da bi se vedno spoznavali kot njegovi ljubljeni otroci. On nas zelo ljubi.