杏MAP导航

Andreja ?ervek - Vatikan

Obisk Tajske pod geslom 'Kristusovi u?enci, u?enci misijonarji'

Za?el ga je v tajski prestolnici Bangkok in prvo sre?anje namenil tajskim politi?nim oblastem. Med drugim spregovoril o migraciji in jo ozna?il za enega od osnovnih moralnih problemov. Mednarodno skupnost je spodbudil k oblikovanju regulirane in varne migracije, ter izrazil upanje, da bi tudi vsak narod pripraviti ukrepe za za??ito dostojanstva in pravic migrantov in beguncev, ki se soo?ajo z nevarnostmi, negotovostmi in izkori??anjem pri iskanju svobode in dostojnega ?ivljenja za svoje dru?ine. »Ne gre samo za migrante, gre tudi za obraz, ki ga ?elimo dati na?im dru?bam,« je zatrdil in posebej izpostavil problem izkori??anja ?ensk in otrok, ki so ?rtve raznoraznih vrst izkori??anja, su?enjstva, nasilja in zlorab. »Prihodnost na?ih narodov je na ?iroko povezana z na?inom, s katerim bomo na?im otrokom zagotovili prihodnost dostojanstva.«

Tudi med sveto ma?o v Bangkoku je pape? spomnil na problem izkori??anja otrok in ?ensk: »Posebej mislim na tiste otroke in ?enske, ki so izpostavljeni prostituciji in trgovini z ljudmi, izmali?eni v svojem najpristnej?em dostojanstvu; na tiste mlade su?nje droge in nesmisla, ki zatemni njihov pogled in po?ge njihove sanje; mislim na migrante, ki so bili oropani svojih domov in dru?in, kot tudi na mnoge druge, ki se, tako kot oni, lahko ?utijo pozabljeni, sirote, zapu??eni, brez mo?i, lu?i in tola?be prijateljstva z Jezusom Kristusom, brez skupnosti vernikov, ki bi jih sprejela, brez obzorja smisla in ?ivljenja. Mislim na izkori??ane ribi?e, na zapostavljene bera?e. Ti so del na?e dru?ine, so na?e matere in na?i bratje; ne prikraj?ajmo svojih skupnosti za njihove obraze, za njihove rane, nasmehe, ?ivljenje; in ne prikraj?ajmo njihovih ran za usmiljeno maziljenje Bo?je ljubezni. U?enec misijonar ve, da evangelizacija ne pomeni zbiranja pristopnih izjav ali da bi se pokazali kot mo?ni, ampak odpiranje vrat, da bi ?iveli in podelili usmiljen in zdravilen objem Boga O?eta, v katerem postanemo dru?ina.«

Sicer pa je obisk Tajske bil vidno zaznamovan z dogodki medverske narave. Pape? se je sre?al z vrhovnim patriarhom budistov Somdetom Phraom Ariyavongsagatananajem IX.v budisti?nem templju Wat Ratchabophit Sathit Maha Simaram. »Prilo?nosti kot je ta, nas spomnijo, kako pomembno je, da se verstva vedno bolj poka?ejo kot svetilniki upanja ter spodbujevalci in poroki bratstva,« je dejal pape? med sre?anjem, ki je potekalo v duhu spo?tovanja in prijateljstva. »Svetu ponudimo besedo upanja, ki bo zmogla spodbuditi in podpirati tiste, ki jih vedno bolj ogro?ajo lo?itve.«

Na univerzi Chulalongkorn v Bangkoku se je odvijalo sre?anje s kr??anskimi voditelji in voditelji drugih verstev. »Ta ?as – kot je dejal pape? – od nas zahteva, da postavimo trdne temelje, pri?vr??ene na spo?tovanje in priznanje dostojanstva oseb, na pospe?evanje celostnega humanizma, ki priznava in zagovarja za??ito na?ega skupnega doma, na odgovorno upravljanje, ki ??iti lepoto in obilje narave kot temeljno pravico do obstoja. Velike verske tradicije sveta pri?ujejo o duhovni, transcendentni in skupni dedi??ini, ki lahko v tem smislu ponudi zanesljive prispevke, ?e se bomo le znali med seboj obogatiti in se sre?ati brez strahu.«

V Bangkoku je pape? obiskal bolni?nico Saint Louis, ki letos praznuje 120. obletnico ustanovitve. Zaposlenim je dejal, da opravljajo »eno najve?jih del usmiljenja«, kajti njihovo »zdravstveno prizadevanje gre ?ez preprosto in hvalevredno medicinsko prakso«. »Sprejeti in objeti ?ivljenje, kakr?no pride na urgenco bolni?nice, da bi se ga obravnavalo s posebnim so?utjem, ki nastane iz spo?tovanja in ljubezni do dostojanstva vseh ?love?kih bitij. Tudi procesi zdravljenja zahtevajo in si lastijo mo? maziljenja, ki zmore v vseh situacijah, skozi katere je treba iti, povrniti pogled, ki vra?a dostojanstvo in ki podpira.«

S tajskimi duhovniki, redovniki, redovnicami, semeni??niki in katehisti se je pape? sre?al v ?upniji sv. Petra v Sam Pramu blizu Bangkoka. O?etovsko jih je spodbudil, naj brez strahu ?e naprej i??ejo nove oblike za inkulturacijo evangelija in posredovanje Bo?je besede, da bi se tako prebudila ?elja po spoznanju Gospoda. Sledilo je ?e sre?anje s tajskimi ?kofi in ?kofi Zveze azijskih ?kofovskih konferenc, in sicer v sveti??u, posve?enem tajskemu bla?enemu Nicholasu Boonkerdu Kitbamrungi. Pape? jim je med drugim dejal: »Cerkev na poti, brez strahu pred tem, da stopi na cesto in se soo?i z ?ivljenjem ljudi, ki so ji bili zaupani, se je sposobna poni?no odpreti Gospodu in z Gospodom ?iveti za?udenje nad misijonarsko pustolov??ino, brez zavestne ali nezavedne potrebe, da se poka?e predvsem sama, ko bi zasedla ali zahtevala kdo ve katero pomembno mesto. Koliko se moramo nau?iti od vas, ki ste v tolikih va?ih dr?avah manj?ina in se zaradi tega ne pustite zapeljati ali oku?iti ?utu manjvrednosti ali to?bam, da se ne ?utite priznani! Hodite spredaj: oznanjajte, sejte, molite in nato ?akajte! In ne izgubite veselja.«

Obisk Tajske je sveti o?e sklenil v dru?bi mladih, s katerimi je v katedrali Vnebovzetja v Bangkoku obhajal ma?o. »Vi ste nova generacija,« jih je nagovoril, »z novimi upanji, novimi sanjami in novimi vpra?anji; gotovo tudi z nekaterimi dvomi, vendar pa vas vabim, da ukoreninjeni v Kristusu ohranjate ?ivo veselje in se ne bojite gledati na prihodnost z zaupanjem. Ukoreninjeni v Kristusu, glejte z veseljem in zaupanjem, vedo?, da je Gospod tisti, ki nas je poiskal, sre?al in neskon?no ljubil. Negovano prijateljstvo z Jezusom je olje, ki je potrebno, da razsvetli pot, va?o pot, pa tudi pot vseh tistih, ki vas obkro?ajo: prijateljev, sosedov, so?olcev, sodelavcev, vklju?no s tistimi, ki vam popolnoma nasprotujejo.«

Japonska v duhu gesla 'Obvarovati vsako ?ivljenje'

V sredi??u pape?evega obiska Japonske je bila nedvomno ostra obsodba posedovanja jedrskega oro?ja. Pape? je obiskal tako Hiro?imo kot Nagasaki, kjer sta 6. in 9. avgusta 1945 eksplodirali atomski bombi.

»Uporaba jedrske energije za vojne namene je nemoralna. Kakor je tudi nemoralno posedovanje jedrskega oro?ja,« je dejal pape? Fran?i?ek med sre?anjem za mir, ki je potekalo na kraju eksplozije atomske bombe v Hiro?imi, danes pa se tam nahaja park s spomenikom miru. »Prepri?an ?elim poudariti, da je uporaba jedrske energije za vojne namene danes bolj kot kdaj koli zlo?in, ne samo proti ?loveku in njegovemu dostojanstvu, ampak proti vsaki mo?nosti za prihodnost na?ega skupnega doma. […] Zaradi tega bomo sojeni. Nove generacije se bodo dvignile kakor sodniki na?ega poraza, ?e smo govorili o miru, a ga s svojimi dejanji nismo uresni?ili med narodi sveta. Kako lahko govorimo o miru, medtem ko snujemo nova in stra?na vojna oro?ja? Kako lahko govorimo o miru, medtem ko dolo?ena dejanja upravi?ujemo kot legitimna z diskriminatornimi in sovra?nimi govori?«

Proti oboro?evanju in proti jedrskemu oro?ju je jasno spregovoril tudi v Nagasakiju. »Tu, v tem mestu, ki je pri?a katastrofalnim ?love?kim in okoljskim posledicam jedrskega napada, ne bo nikoli dovolj poskusov, da se dvignejo glasovi proti zatekanju k oboro?evanju. Ta namre? odmetava dragocene vire, ki bi se jih lahko uporabilo v korist celostnega razvoja narodov in za za??ito naravnega okolja. V dana?njem svetu, kjer na milijone otrok in dru?in ?ivi v nehumanih pogojih, so stro?ki in zaslu?ena bogastva za izdelavo, posodabljanje, vzdr?evanje in prodajo oro?ja, ki je vedno bolj uni?evalno, neprestani napad, ki vpije v nebo.«

Ganljivo je bilo tudi pape?evo sre?anje z ?rtvami treh katastrof, ki so se zgodile marca 2011. Gre za potres z magnitudo 9, ki mu je sledil mo?an cunami, zatem pa se je zgodila ?e nesre?a v jedrski elektrarni v Fuku?imi. Po pape?evih besedah je Japonska pokazala, kako se narod lahko zdru?i v solidarnosti, potrpe?ljivosti, vztrajnosti in odpornosti: »V neprestanem delu za obnovo po tej trojni katastrofi, se mnoge roke morajo skleniti in mnoga srca se morajo zdru?iti, kakor da bi bila ena sama stvar. Na ta na?in bodo tisti, ki so trpeli, prejeli podporo in bodo vedeli, da niso bili pozabljeni. Vedeli bodo, da mnoge osebe z njimi delijo bole?ino in jim bodo ?e naprej pomagale.«

Sicer pa se je obisk Japonske, kamor je pape? prispel v soboto, 23. novembra, za?el s sre?anjem z japonskimi ?kofi v Tokiu. Spodbudil jih je k zavzemanju za celostni ?love?ki razvoj in k pogumnemu spopadanju z obupom pri mladih, s tem da jim pomagajo, da se bodo namesto za »kulturo uspeha« znali odpreti za »kulturo zastonjske ljubezni«, ki vsem omogo?a sre?no ?ivljenje.

Pred spomenikom mu?encev v Nagasakiju je spregovoril o mu?encih dana?njega ?asa: »Bratje, na tem kraju se pove?imo tudi s kristjani, ki na mnogih koncih sveta tudi danes trpijo in ?ivijo mu?eni?tvo zaradi vere. Mu?enci 21. stoletja nas s svojim pri?evanjem pozivajo, da se pogumno podamo na pot blagrov. Molimo za njih in z njimi ter povzdignimo glas, da bo verska svoboda zagotovljena vsem in v vsakem koti?ku planeta. Povzdignimo tudi glas proti vsakemu manipuliranju z verstvi, ki ga izvajajo integralisti?ne politike in spori ter sistemi pretiranega zaslu?ka, kakor tudi sovra?ne ideolo?ke te?nje, ki manipulirajo z dejanji in usodami ljudi.«

»Na vsakem izmed nas je, da se odlo?imo, ?e bomo mol?ali, se posmehovali ali prerokovali,« je pape? dejal med sveto ma?o v Nagasakiju in ponovno spomnil na »te?ko ozdravljivo rano, znamenje nepojasnljive bole?ine tolikih nedol?nih; ?rtev, ki so jih prizadele vojne iz preteklosti, ki pa ?e danes trpijo zaradi te tretje svetovne vojne po kosih. Povzdignimo tukaj svoje glasove, v skupni pro?nji za vse tiste, ki danes trpijo v svojem mesu zaradi tega greha, ki vpije v nebo, ter da bi bilo vedno ve? tistih, ki so, kakor dobri razbojnik, sposobni ne utihniti ali zasmehovati, ampak prerokovati s svojim glasom kraljestvo resnice in pravi?nosti, svetosti in milosti, ljubezni in miru.«

Med ma?o v Tokiu pa je pape? japonske katoli?ane povabil, naj so pozorni na svoje vsakodnevne izbire, da ne bi ostali ujeti ali izolirani v iskanju uspeha za vsako ceno. Spodbudil je sprejemati ?ivljenje tak?no, kot je, vklju?no s krhkostjo in nepopolnostjo. »Oznanilo evangelija ?ivljenja nas spodbuja in od nas, kot skupnosti, zahteva, da postanemo poljska bolni?nica, ki je pripravljena za zdravljenje ran, ter da vedno ponujamo pot sprave in odpu??anja. Za kristjana je namre? edino mo?no merilo, s katerim je potrebno presojati vsako osebo in vsako situacijo, O?etovo usmiljenje do vseh njegovih otrok.«

Japonske mlade je pape? opozoril pred pastmi dana?nje dobe in jih izzval s temeljim vpra?anjem: »Ni toliko pomembno vpra?ati se, zakaj ?ivim, temve? za koga ?ivim.« Spodbudil jih je, naj ne ?ivijo ?ivljenja kakor »zombiji« v dru?bi, ki je polna bogastva, a dejansko su?nja osamljenosti. Borijo naj se proti duhovni rev??ini, ki je zaznamovana z globoko osamljenostjo in ob?utkom neljubljenosti. »Upanje v prihodnost, utemeljeno na kulturi sre?anja, sprejemanja, bratstva in spo?tovanja vsake osebe, ?e posebej do najbolj potrebnih ljubezni in razumevanja. Brez potrebe, da bi napadali ali zani?evali, ampak da bi se nau?ili prepoznavati bogastvo drugih.«

Zadnji dogodek na japonskih tleh je bil obisk tokijske Univerze Sophia. ?e prej pa se je pape? sre?al z japonskim predsednikom vlade, s predstavniki oblasti in z diplomatskim zborom. Ponovno se je dotaknil jedrskega vpra?anja, h kateremu je po njegovih besedah treba pristopiti na multilateralni ravni. Sicer pa izpostavil pomen kulture sre?anja in dialoga, bistveno vlogo dobrih medverskih odnosov ter mir, ki se gradi s pravi?nostjo in solidarnostjo.