Sre?anje pape?a Fran?i?ka in vrhovnega patriarha budistov
P. Ivan Herceg DJ – Vatikan
Njegova svetost.
Zahvaljujem se Vam za Va?e ljubeznive besede dobrodo?lice. Na za?etku svojega obiska tega naroda sem vesel, da sem pri?el v to kraljevo sveti??e, ki je simbol vrednot in naukov, zna?ilnih za to ljubljeno ljudstvo. Tajci so se od?ejali ob virih budizma in so s tem pre?eli svoj na?in ?a??enja ?ivljenja in svojih ostarelih ter da ?ivijo umerjeno ?ivljenje, utemeljeno na kontemplaciji, nenavezanosti, na trdem delu in disciplini. To so zna?ilnosti, ki napajajo va?o tako tipi?no potezo, da vas imajo za ljudstvo nasmeha.
Na?e sre?anje se bo vpisalo na pot medsebojnega spo?tovanja in priznanja, ki so ga za?eli moji predhodniki. Na njihovih sledeh ?elim zastaviti ta obisk, da bi pove?al ne samo spo?tovanje, temve? tudi prijateljstvo med na?imi skupnostmi. Minilo je skoraj petdeset let, ko je 17. vrhovni patriarh Somdej Phra Wanarat (Pun Punnasiri) skupaj s skupino pomembnih budisti?nih menihov obiskal pape?a Pavla VI. v Vatikanu, kar je predstavljalo dokaj pomemben obrat pri razvoju dialoga med na?ima verskima izro?iloma. Ta gojen dialog je zatem omogo?il pape?u Janezu Pavlu II., da je uresni?il svoj obisk v tem sveti??u pri vrhovnem patriarhu Somdeju Phra Ariyavongsagatananu (Vasani Vasanu). Osebno sem imel ?ast sprejeti delegacijo menihov sveti??a Wat Pho in njihov dar prevoda starodavnega budisti?nega rokopisa v jeziku pali, ki je sedaj shranjen v vatikanski knji?nici. To so majhni koraki, ki pomagajo pri?evati ne samo po na?ih skupnostih, ampak tudi na tem na?em svetu, ki je tako zelo obremenjen z raz?irjanjem in ustvarjanjem sporov in izklju?evanj, da je mo?na kultura sre?anja. Ko imamo prilo?nost, da se priznamo in cenimo v na?i razli?nosti, ponujamo svetu besedo upanja, ki je sposobna spodbuditi in podpreti tiste, ki jih ti spori najbolj prizadevajo. Prilo?nost kot je ta, nas spomnijo, kako pomembno je, da se verstva vedno bolj poka?ejo kot svetilniki upanja ter spodbujevalci in poroki bratstva.V tem smislu se zahvaljujem temu ljudstvu, da so vse od za?etka kr??anstva na Tajskem, pred okoli ?tirimi stoletji in pol, katoli?ani, ?eprav manj?inska skupina u?ivali svobodo pri izvajanju verske prakse in so veliko let ?iveli v harmoniji s svojimi budisti?nimi brati in sestrami.
Na tej poti medsebojnega zaupanja in bratstva ?elim potrditi svoje osebno in prizadevanje Cerkve za okrepitev odprtega in spo?tljivega dialoga v slu?bi miru in blagostanja tega ljudstva. Po zaslugi akademskih izmenjav, ki omogo?ajo ve?je medsebojno razumevanje, kakor tudi izvajanje kontemplacije in usmiljenja ter razlo?evanja, ki so tako zelo skupne na?im izro?ilom, bomo lahko rastli v stilu dobrega sosedstva. Lahko bomo spodbudili med na?imi verniki razvoj novih projektov dejavne ljubezni, ki bodo sposobni porajati in pove?ati konkretne pobude na poti bratstva, ?e posebej z najbolj ubogimi ter do na?ega skupnega doma, s katerim tako zelo grdo ravnamo. Na ta na?in bomo prispevali k oblikovanju kulture so?utja, bratstva in sre?anja in sicer tako tukaj kot v drugih delih sveta. Prepri?an sem, da bo ta pot ?e naprej dajala sadove in to v obilju.
?e enkrat se zahvaljujem Va?i svetosti za to sre?anje. Molim, da boste napolnjeni z vsakr?nim blagoslovom, za Va?e zdravje in za osebno blagostanje ter za Va?o veliko odgovornost pri vodstvu budisti?nih vernikov po poti miru in sloge.
