Pape? med ma?o v Tokiu: Za kristjana je edino merilo presojanja O?etovo usmiljenje
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Vrh gore se dose?e s poslu?anjem U?itelja
Evangelij, ki smo ga sli?ali, je del prvega velikega Jezusovega govora: poznamo ga kot »Govor na gori« in opisuje lepoto poti, ki smo jo povabljeni prehoditi. V Svetem pismu je gora kraj, kjer se Bog razodeva in daje prepoznati: »Stopi k meni,« je Gospod rekel Mojzesu (prim. 2Mz 24,1).
Gre za goro, katere vrha se ne dose?e z voluntarizmom ali karierizmom, ampak le s pozornim, potrpe?ljivim in tenko?utnim poslu?anjem U?itelja sredi kri?i?? na poti. Vrh se spremeni v ravnino, da bi nam tako podaril vedno nov pogled na vse tisto, kar nas obdaja; pogled, ki je osredoto?en na O?etovo so?utje. V Jezusu najdemo vrhunec tega, kaj pomeni biti ?lovek in nam ka?e pot, ki nas vodi k polnosti, ki more prese?i vsa poznana prera?unavanja; v Njem najdemo novo ?ivljenje, v katerem moremo izkusiti svobodo tega, da vemo, da smo ljubljeni otroci.
Svoboda Bo?jih otrok je na poti lahko tudi oslabljena
Kljub temu se zavedamo dejstva, da je lahko na poti ta svoboda Bo?jih otrok tudi zadu?ena in oslabljena, ko ostajamo jetniki za?aranega kroga tesnobe in tekmovalnosti ali ko usmerimo vso svojo pozornost in najbolj?e energije v obsesivno in freneti?no iskanje storilnosti in potro?ni?tva kot edini kriterij za presojanje in potrjevanje svojih odlo?itev ali dolo?anje tega, kdo smo in koliko veljamo. Gre za merilo, zaradi katerega postopoma postanemo nedostopni ali neob?utljivi za stvari, ki so pomembne, ter ki spodbuja srce, da bije za nepotrebne ali kratkotrajne stvari. Kako tla?i in zatira du?o hlastanje, kadar verjamemo, da se lahko vse proizvede, osvoji in nadzoruje!
Mladi opozorili, da ni malo oseb, ki so lo?ene od dru?be
Tukaj na Japonskem, v dru?bi, kjer je ekonomija zelo razvita, so mladi danes dopoldan, med sre?anjem, ki sem ga imel z njimi, opozorili, da ni malo oseb, ki so lo?ene od dru?be, ki ostajajo na robu in niso sposobne razumeti pomena ?ivljenja in lastnega obstoja. Dom, ?ola in skupnost, ki naj bi bili kraji, kjer vsak podpira druge in jim pomaga, se slab?ajo zaradi pretirane tekmovalnosti pri iskanju zaslu?ka in u?inkovitosti. Veliko oseb je zbeganih in zaskrbljenih, te?ijo jih mnoge potrebe in skrbi, ki jim jemljejo mir in ravnovesje.
Jezusove besede vabijo, naj se ne vznemirjamo in zaupamo
Jezusove besede, ki nas vabijo, naj se ne vznemirjamo in zaupamo, zvenijo kot zdravilen balzam. Trikrat nam vztrajno pravi: Ne bodite v skrbeh za svoje ?ivljenje … za jutri (prim. Mt 6,25.31.34). To ni povabilo, naj se ne menimo za to, kar se dogaja okoli nas ali naj postanemo neodgovorni glede svojih vsakdanjih zaposlitev in dol?nosti; nasprotno, je izziv, da bi odprli svoje prioritete ?ir?emu smislu obzorja ter tako ustvarjali prostor, da bi mogli gledati v isto smer kot on: »I??ite najprej Bo?je kraljestvo in njegovo pravi?nost in vse drugo vam bo navr?eno« (Mt 6,33).
Ponovno premisliti o svojih vsakodnevnih izbirah
Gospod nam ne pravi, da osnovne potrebe, kot so hrana in obleka, niso pomembne, marve? nas vabi, da bi ponovno premislili o svojih vsakodnevnih izbirah, da ne bi ostajali ujeti ali izolirani v iskanju uspeha za vsako ceno, tudi za ceno lastnega ?ivljenja. Zaradi posvetnih dr?, ki i??ejo in sledijo le osebni koristi na tem svetu, ter sebi?nosti, ki stremi po posameznikovi sre?i, v resnici na prikrit na?in postajamo zgolj nesre?ni in su?nji, poleg tega, da zaviramo razvoj resni?no harmoni?ne in humane dru?be.
Nasprotje od »jaza« je lahko samo »mi«
Nasprotje od »jaza«, ki je izoliran, lo?en in celo potla?en, je lahko samo »mi«, ki podeljuje, praznuje in komunicira (prim. Kateheza, 13. februar 2019). To Gospodovo povabilo nas spominja, da »moramo z veseljem priznati, da je na?a stvarnost sad daru ter tudi svojo svobodo sprejeti kot milost.
To je te?ko v svetu, ki meni, da nekaj posedujemo sami od sebe, kot sad lastne izvirnosti in svobode« (Apostolska spodbuda Veselite in radujte se, 55). Zato nas, v prvem berilu, Sveto pismo spominja, da je na? svet, poln ?ivljenja in lepote, najprej ?udovit Stvarnikov dar, ki je obstajal ?e pred nami: »Bog je videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro« (1Mz 1,31); lepota-dobrota, podarjena, da bi jo mogli tudi mi podeliti in podariti drugim, ne kakor gospodarji ali lastniki, ampak kot soudele?eni v istih Stvarnikovih sanjah. »Pristna skrb za na?e lastno ?ivljenje in za na? odnos do narave je nelo?ljivo povezana z bratstvom, s pravi?nostjo in zvestobo v odnosu do drugih« (Okro?nica Laudato si', 70).
Varovati ?ivljenje, zastonjskost, so?utje, velikodu?nost
Pred to stvarnostjo smo kot kr??anska skupnost povabljeni, da bi varovali vsako ?ivljenje ter z modrostjo in pogumom pri?ali o na?inu, zaznamovanem z zastonjskostjo in so?utjem, z velikodu?nostjo in preprostim poslu?anjem; na?inu, ki more objeti in prejeti ?ivljenje tako, kot se ponuja, »v vsej njegovi krhkosti in majhnosti ter velikokrat celo z vsemi protislovji in pomanjkanjem smisla« (Govor med bdenjem na SDM, Panama, 26. januar 2019).
Poklicani smo biti skupnost, ki bi razvila pedagogiko, ki bo mogla izre?i »dobrodo?lico vsemu tistemu, kar ni popolno; vsemu temu, kar ni ne ?isto ne destilirano, vendar pa zato ni ni? manj vredno ljubezni. Ali morda oseba zato, ker ima posebne potrebe ali je ?ibka, ni vredna ljubezni? Ali nekdo zaradi dejstva, da je tujec, da je naredil napako, da je bolan ali v zaporu ni vreden ljubezni? Jezus je storil tole: objel je gobavca, slepega in hromega, objel je farizeja in gre?nika. Objel je razbojnika na kri?u ter objel in odpustil celo tistim, ki so ga kri?ali« (ibid.).
Edino merilo za kristjana: O?etovo usmiljenje
Oznanilo evangelija ?ivljenja nas spodbuja in od nas, kot skupnosti, zahteva, da postanemo poljska bolni?nica, ki je pripravljena za zdravljenje ran, ter da vedno ponujamo pot sprave in odpu??anja. Za kristjana je namre? edino mo?no merilo, s katerim je potrebno presojati vsako osebo in vsako situacijo, O?etovo usmiljenje do vseh njegovih otrok.
Zdru?eni z Gospodom, vedno v sodelovanju in dialogu z vsemi mo?kimi in ?enskami dobre volje ter tudi s tistimi, ki so razli?nih verskih prepri?anj, se moremo preoblikovati v prero?ki kvas dru?be, ki bo vedno bolj varovala in skrbela za vsako ?ivljenje.