Pape? med ma?o v Nagasakiju: Tukaj ?elimo obnoviti svojo vero in prizadevanje
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Razbojnikova preteklost dobi nov pomen
»Jezus, spomni se me, ko pride? v svoje kraljestvo« (Lk 23,42).
Na zadnjo nedeljo bogoslu?nega leta pridru?ujemo svoje glasove glasu razbojnika, ki je bil kri?an z Jezusom in ga je prepoznal ter izpovedal kot kralja. Tam, v najmanj zmagoslavnem in slavnem trenutku, sredi krikov zasmehovanja in poni?evanja, je bil tisti hudodelec sposoben povzdigniti glas in izpovedati svojo vero. To so zadnje besede, ki jih Jezus sli?i in tudi sam izre?e zadnje besede, preden se izro?i O?etu: »Resni?no povem ti: Danes bo? z menoj v raju« (Lk 23,43). Zdi se, da krivuljasta razbojnikova preteklost za trenutek dobi nov pomen: od blizu spremljati Gospodovo trpljenje; in ta trenutek ne stori drugega kot to, da potrdi Gospodovo ?ivljenje: podarjati vedno in povsod zveli?anje.
Kalvarija se spremeni v besedo upanja za ?love?tvo
Kalvarija, kraj zbeganosti in krivice, kjer nemo? in nerazumevanje spremlja ?epetajo?e in ravnodu?no mrmranje posmehljivcev pred smrtjo nedol?nega, se zahvaljujo? dr?i dobrega razbojnika, spremeni v besedo upanja za vse ?love?tvo. Zasmehovanje in vpitje »re?i samega sebe« pred nedol?nim, ki trpi, ne bosta zadnja beseda; nasprotno, vzbudila bosta glas tistih, ki dopustijo, da se dotakneta srca in izberejo so?utje kot pravi na?in za izgradnjo zgodovine.
Tukaj ?elimo obnoviti svojo vero in prizadevanje
Danes ?elimo tukaj obnoviti svojo vero in svoje prizadevanje. Dobro poznamo zgodovino svojih neuspehov, grehov in omejenosti, kakor dobri razbojnik, vendar pa ne ?elimo, da bi to dolo?alo ali opredeljevalo na?o sedanjost in prihodnost. Vemo, da pogosto lahko zapademo v lenobno vzdu?je, zaradi katerega z lahkoto in ravnodu?nostjo re?emo »re?i samega sebe« ter pozabimo na to, kaj pomeni prena?ati trpljenje mnogih nedol?nih. Te de?ele so izkusile, kot le malo drugih, kak?nega uni?enja je sposobno ?love?ko bitje. Zato, kakor dobri razbojnik, ?elimo ?iveti trenutek, v katerem bi mogli povzdigniti svoje glasove in izpovedati svojo vero v bran in slu?enje Gospodu, nedol?nemu Trpe?emu. ?elimo spremljati njegovo trpljenje, podpirati njegovo osamljenost in zapu??enost ter ponovno sli?ati, da je zveli?anje beseda, ki jo ?eli O?e podariti vsem: »Danes bo? z menoj v raju«.
Kristusova ljubezen na kri?u premaga vsako sovra?tvo
Zveli?anje in gotovost, o katerima so pogumno pri?ali s svojim ?ivljenjem sv. Pavel Miki in njegovi tovari?i, kot tudi na tiso?e mu?encev, ki zaznamujejo va?o duhovno dedi??ino. ?elimo hoditi po njihovih sledeh, ?elimo slediti njihovim korakom, da bi pogumno izpovedali, da ljubezen, ki jo poklanja, ?rtvuje in obhaja Kristus na kri?u, more premagati vsako vrsto sovra?tva, egoizma, ?alitve ali bega; premagati more ravnodu?ni pesimizem ali omamljajo?o blaginjo, ki na koncu ohromi vsako dobro dejanje in izbiro.
Tukaj nimamo stalnega mesta, ampak i??emo prihodnje
Drugi vatikanski koncil nas je spomnil, da so dale? od resnice tisti, ki vedo?, da nimamo tukaj stalnega mesta, marve? da i??emo prihodnje, menijo, da zato svoje zemeljske dol?nosti lahko zanemarjamo. Ne zavedajo se, da smo po sami veri, ki jo izpovedujemo, zavezani, da jih izpolnjujemo ter tako izpri?ujemo in izra?amo plemenitost poklica, v katerega smo bili poklicani (prim. Pastoralna konstitucija Cerkev v sedanjem svetu, 43).
Na?a vera je vera v Boga ?ivih
Na?a vera je vera v Boga ?ivih. Kristus ?ivi in deluje med nami, vse nas vodi k polnosti ?ivljenja. ?ivi in nas ?eli ?ive. Kristus je na?e upanje (prim. Posinodalna apostolska spodbuda Kristus ?ivi, 1). Vsak dan ga prosimo: pridi k nam tvoje kraljestvo, Gospod. In ko tako delamo, ?elimo tudi, da bi na?e ?ivljenje in na?a dejanja postala hvala. ?e je na?e poslanstvo u?encev misijonarjev biti pri?e in glasniki tega, kar bo pri?lo, nam to ne dovoljuje, da bi se sprijaznili z zlom in s slabim, ampak nas spodbuja, da bi bili kvas njegovega Kraljestva kjerkoli smo: v dru?ini, na delovnem mestu, v dru?bi; spodbuja nas, da bi bili majhna odprtina, skozi katero Duh ?e naprej vliva upanje med narodi.
Nebe?ko kraljestvo je na? skupni cilj
Nebe?ko kraljestvo je na? skupni cilj, cilj, ki ne more biti samo za jutri, ampak ga izprosimo in za?nimo ?iveti danes, poleg ravnodu?nosti, ki obkro?a in mnogokrat uti?a na?e bolnike in osebe s posebnimi potrebami, ostarele in zapu??ene, begunce in delavce, ki so tujci: vsi ti so ?ivi zakrament Kristusa, na?ega Kralja (prim. Mt 25,31-46); saj »?e smo zares ponovno za?eli svojo pot z zrenjem Kristusa, bi ga morali znati prepoznavati zlasti v obrazih tistih, s katerimi se je on sam hotel poistovetiti« (Sv. Janez Pavel II, Apostolsko pismo Ob za?etku novega tiso?letja, 49).
Odlo?iti se, ?e bom mol?al, se posmehoval ali prerokoval
Tisti dan, na Kalvariji, so mnogi glasovi mol?ali, mnogi drugi so se posmehovali; le razbojnikov glas se je znal vzdigniti in braniti nedol?nega, ki je trpel: pogumna izpoved vere. Na vsakem izmed nas je, da se odlo?imo, ?e bomo mol?ali, se posmehovali ali prerokovali.
Prerokovati kraljestvo resnice in pravi?nosti
Dragi bratje, Nagasaki v svoji du?i nosi te?ko ozdravljivo rano, znamenje nepojasnljive bole?ine tolikih nedol?nih; ?rtev, ki so jih prizadele vojne iz preteklosti, ki pa ?e danes trpijo zaradi te tretje svetovne vojne po kosih. Povzdignimo tukaj svoje glasove, v skupni pro?nji za vse tiste, ki danes trpijo v svojem mesu zaradi tega greha, ki vpije v nebo, ter da bi bilo vedno ve? tistih, ki so, kakor dobri razbojnik, sposobni ne utihniti ali zasmehovati, ampak prerokovati s svojim glasom kraljestvo resnice in pravi?nosti, svetosti in milosti, ljubezni in miru (prim. Rimski misal, Hvalospev za praznik Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva).
