杏MAP导航

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Dragi mladi.
Hvala, da ste pri?li in hvala, da ste tukaj. Videti in prisluhniti va?i energiji ter va?emu navdu?enju, mi vliva veselje in upanje. Za to sem vam hvale?en. Zahvaljujem se Leonardu, Miki in Masaki za njihove besede pri?evanja. Velik pogum je potreben za podelitev tega, kar nosimo v srcu, kakor ste to vi storili. Prepri?an sem, da va?e besede odmevajo v mnogih tukaj navzo?ih va?ih vrstnikih. Hvala! Vem, da so med vami mladi drugih narodnosti, nekateri med njimi i??ejo zato?i??e. Nau?imo se skupaj graditi dru?bo, ki jo ho?emo za jutri.

Ko vas tako gledam, lahko vidim kulturno in versko razli?nost mladih, ki ?ivijo na Japonskem in pa lepoto, ki jo ponuja va?a generacija za prihodnost. Prijateljstvo med vami ter va?a navzo?nost tukaj, spominja vse, da prihodnost ni »enobarvna«, ampak jo je, ?e imamo pogum, jo mogo?e gledati v raznovrstnosti in razli?nosti prispevkov, ki jih lahko vsak da. Kako potrebno je, da se na?a ?love?ka dru?ina nau?i ?iveti skupaj v harmoniji in miru, ne da bi pri tem morali biti vsi enaki! Niso nas naredili, da bi postali stroji, vsi serijsko. Vsakdo prihaja iz ljubezni svojih star?ev in svoje dru?ine. Zato smo si razli?ni, vsakdo ima svojo zgodovino, da jo lahko podeli z drugimi.  Kako potrebno je, da rastemo v bratstvu, v pozornosti do drugih in v spo?tovanju razli?nih izku?enj in razli?nih zornih kotov. To sre?anje je praznovanje, saj s tem govorimo, da je kultura sre?anja mogo?a, da ni utopija. Vi mladi pa imate poseben ?ut, da jo peljete naprej.

Dotaknila so se me va?a zastavljena vpra?anja, saj odsevajo va?e konkretne izku?nje, pa tudi upanje in sanje za prihodnost.

Leonardova izku?nja nasilja in diskriminacije

Hvala Leonardo, da si z nami podelil izku?njo nasilja in diskriminacije, ki si ju utrpel. Vedno ve? mladih je, ki najdejo pogum, da spregovorijo o izku?nji kot je tvoja. Ko sem bil mlad, nisem nikoli govoril o stvareh, o katerih je govoril Leonardo. Najbolj kruto pri nasilju po ?olah je, da rani na?ega duha in na?e samo spo?tovanje ravno v trenutku, ko potrebujemo najve? mo?i, da se sprejemamo in se soo?imo z novimi izzivi ?ivljenja. V?asih ?rtve nasilja celo obto?ujejo same sebe, da so bili prelahek plen. Lahko se ?utijo, da so zgube, slabi?i in brez vrednosti in pridejo do dramati?nih situacij: »Samo, da bi bil druga?en…« Paradoksalno pa so nadlegovalci tisti, ki so v resnici slabi?i, ker mislijo, da lahko krepijo svojo identiteto tako, da delajo slabo drugim. V?asih napadajo vsakega, ki ga imajo za druga?nega in ga vidijo kot gro?njo. V resnici je nadlegovalce strah. So namre? bojazljivci, ki se pokrijejo s svojo mo?jo. V tem – bodite pozorni – ko ?uti?, vidi?, da je potrebno nekaj slabega drugemu, ga nadlegovati, to je slabotnost. Tisti, ki je nadlegovan, ni slaboten, slaboten je tisti, ki nadleguje, saj ima v sebi potrebo, da bi postal odrasel, mo?an, da bi se ?util, da je nekaj. Maloprej sem rekel Leonardu: »Ko ti govorijo, da si debel, jim re?i, da je slab?e biti suh, kot si ti«. Vsi se moramo zdru?iti proti tej kulturi nasilja in se nau?iti re?i: dovolj je! To je epidemija, za katero lahko najbolj?e zdravilo najdete vi sami. Ne zadostuje, da vzgojne institucije ali odrasli uporabijo vse, kar imajo na voljo, da bi prepre?ili to tragedijo, ampak je potrebno, da se vi, prijatelji in so?olci zdru?ite ter re?ete: Ne! To je zlo! Nobenega ve?jega oro?ja ni za obrambo pred temi dejanji, kot je, da se med prijatelji in so?olci dvigne pokonci in re?e: »To kaj po?ne? je nekaj hudega.«

Strah je vedno sovra?nik dobrega, ker je sovra?nik ljubezni in miru. Velika verstva u?ijo toleranco, harmonijo in usmiljenje, ne u?ijo strahu, razdora in konfliktov. Jezus je vedno govoril tistim, ki so hodili za njim, naj se ne bojijo. Zakaj? Ker ?e ljubimo Boga in na?e brate ter sestre, ljubezen pre?ene strah (prim. Jn 4,18). Za mnoge med nami, kakor si nas Leonardo spomnil, nam opazovanje Jezusovega ?ivljenja omogo?a, da najdemo spodbudo, saj je Jezus sam dobro vedel, kaj pomeni biti zani?evan in zavrnjen, celo do te mere, da je bil kri?an. Vedel je tudi, kaj pomeni biti tujec, migrant, »druga?en«. V nekem smislu – in tukaj govorim z kristjani in z nekristjani, ki ga vidijo kot verski zgled – je bil Jezus najbolj odrinjen, odrinjenec, ki je poln ?ivljenja za podariti ga. Leonardo, lahko vedno gledamo na to, kar nam manjka, lahko pa tudi odkrijemo ?ivljenje, ki smo ga sposobni dati in podariti. Svet te potrebuje, tega nikoli ne pozabi. Gospod te potrebuje, da bo? lahko opogumil ?tevilnim, ki te prosijo za roko, da jim pomaga? vstati.

Vsem bi rad rekel eno stvar, ki bo lahko v ?ivljenju koristna. Gledati z zani?evanjem neko osebo, gledati jo zvi?ka, je kot bi rekel: »Jaz sem ve?, vi ste manj.« Edini upravi?en na?in je, ko lahko gledamo osebo od zgoraj navzdol, je takrat, ko mu pomagamo vstati. ?e kdo med nami, velja tudi zame, gleda neko osebo zvi?ka z zani?evanjem, malo velja. ?e pa kdo gleda neko osebo od zgoraj navzdol, da bi ji ponudil roko in ji pomagal vstati, ta mo?ki ali ?ena je velik. Torej, ko gledamo neko osebo od zgoraj navzdol, se vpra?ajmo: »Kje je moja roka? Je skrita ali pa bo pomagala vstati?«

Za to pa je potrebno nau?iti se razviti pomembno a zelo podcenjeno sposobnost, to je, da smo sposobni podariti svoj ?as drugim, prisluhniti jim, podeliti z njimi, razumeti jih. Samo tako bomo odprli svoje zgodovine, svoje rane za ljubezen, ki nas bo lahko spremenila ter za?eti spreminjati svet okoli sebe. ?e ne bomo podarjali in »prihranili« ?as z osebami, ga bomo zapravljali za ?tevilne stvari, ki nas bodo ob koncu dneva pustile prazne in zmedene, s slabo »prebavo«, kot bi to rekli v moji domovini. Zatorej vas prosim, posvetite ?as svoji dru?ini, svojim prijateljem, pa tudi Bogu z molitvijo in premi?ljevanjem. In ?e se vam moliti zdi te?ko, ne odnehajte. Neko? je moder duhovni voditelj dejal: »Molitev je predvsem v tem, da ostane? tam. Bodi pri miru, napravi prostor, da vstopi Bog, pusti se mu gledati in On te bo napolnil s svojim mirom.

Miki je pape?a vpra?ala, kako napraviti prostor Bogu

To pa je ravno to, kar nam je rekla Miki. Vpra?ala je, kako lahko mladi napravijo prostor Bogu v dru?bi z divjim ritmom ter osredoto?eni samo na tekmovalnost in produktivnost. Obi?ajno se zgodi, da je neka oseba, skupnost ali celo celotna dru?ba zelo razvita navzven, a z zelo revnim in majhnim notranjim ?ivljenjem, z ugaslo du?o in vitalnostjo, zdijo se kot obrabljene lutke, brez ni?esar v sebi. Pri tem vse postaja dolgo?asno. So mladi, ki ve? ne sanjajo. Stra?no je, ?e mlada oseba ne sanja, mlada oseba, ki ne da prostora sanjam, da pusti vstopiti Bogu, da pusti vstopiti sanjam, ki v ?ivljenju obrodijo sadove. So mo?ki in ?enske, ki so pozabili smejati se, ne igrajo se, nimajo ?uta za ?udenje ali presene?enje. Mo?ki in ?enske, ki ?ivijo kakor zombiji, saj je njihovo srce zaradi nesposobnosti praznovanja ?ivljenja z drugimi prenehalo biti. Prisluhnite temu, sre?ni boste, rodovitni boste, ?e boste imeli sposobnost praznovati ?ivljenje z drugimi. Koliko ljudi na svetu je materialno bogatih, a ?ivijo kot su?nji neprimerljive osamljenosti. Pri tem mislim na osamljenost, ki jo oku?ajo ?tevilne osebe, pogosto tako anonimne, mladi in odrasli v na?ih cveto?ih dru?bah. Mati Terezija, ki je delala med najbolj revnimi, je neko? rekla nekaj prero?kega: »Osamljenost in ob?utek, da nismo ljubljeni, je najstra?nej?a rev??ina«. Morda bo dobro delo, ?e se vpra?amo: »Katera je zame najstra?nej?a rev??ina? Katera je zame najve?ja stopnja rev??ine? ?e smo po?teni in se tega zavedamo, je najve?ja rev??ina, ki jo lahko oku?amo osamljenost in ob?utek, da nisi ljubljen.

Spopasti se s to duhovno rev??ino, je naloga, za katero smo vsi poklicani, vi pa imate pri tem ?e posebno vlogo, saj zahteva veliko spremembo na?ih prioritet in izbir. V to je vklju?eno priznanje, da najpomembnej?e ni to, kar imam ali si lahko pridobim, temve? s kom si to lahko podelim. Ni tako pomembno osredoto?iti se in se vpra?ati zakaj ?ivim, temve? za koga ?ivim. Stvari so pomembne, a osebe so nujne. Brez njih se raz?love?imo, izgubimo obli?je, ime in postanemo en predmet ve?, morda bolj?i od drugih, a vedno le predmet. Sirahova knjiga pravi: »Zvest prijatelj je mo?na za??ita, kdor ga je na?el, je na?el zaklad« (Sir 6,14). Poglejte zakaj se je pomembno vpra?ati: »Za koga sem jaz?« Nedvomno ti si za Boga. Toda On je hotel, da si ti tudi za druge, vate je polo?il veliko dobrih lastnosti, nagibe, darove in karizme, ki niso zate temve? za druge.

In nekaj lepega je to, kar lahko ponudi? svetu. To je pri?evanje, da je dru?beno prijateljstvo mo?no! Upanje v prihodnost, utemeljeno na kulturi sre?anja, sprejemanja, bratstva in spo?tovanja vsake osebe, ?e posebej do najbolj potrebnih ljubezni in razumevanja. Brez potrebe, da bi napadali ali zani?evali, ampak da bi se nau?ili prepoznavati bogastvo drugih.

V pomo? vam bo lahko slede?e razmi?ljanje. Da ostanemo fizi?no ?ivi, je potrebno dihati. To je dejanje, ki ga izvajamo, ne da bi se zavedali, samodejno. Da pa ostanemo ?ivi v polnem in ?ir?em smislu besede, se moramo tudi nau?iti dihati duhovno z molitvijo in premi?ljevanjem v notranjem premikanju, s katerim lahko prisluhnemo Bogu, ki nam govori v globini na?ega srca. Potrebujemo pa tudi zunanje premikanje, s katerim se pribli?amo drugim z dejanji ljubezni in slu?enja. To dvojno premikanje nam omogo?a, da rastemo in prepoznamo in to ne samo, da nas je Bog ljubil, ampak, da je vsakemu od nas zaupal poslanstvo, edinstveno poklicanost, ki pa jo odkrijemo v tolik?ni meri, v kolik?ni se podarjamo drugim, torej konkretnim osebam.

Masako: Kako pomagati mladim zavedati se, da so dobri in da nekaj veljajo

Masako nam je govorila o teh stvareh, izhajajo? iz svoje izku?nje ?tudentke in u?iteljice. Vpra?ala je, kako lahko pomagamo mladim zavedati se, da so dobri in da nekaj veljajo. Ponovno ?elim re?i, da za rast, odkrivanje svoje identitete, notranje dobrote in lepote, se ne smemo gledati v ogledalo. Izumili so mnogo stvari, hvala Bogu pa ?e ne selfi du?e. Da bomo sre?ni, moramo prositi za pomo? druge, torej da fotografijo napravi nekdo drug in da gremo iz sebe ter se napotimo proti drugim, ?e posebej proti najbolj pomo?i potrebnim. ?e zlasti vas prosim, da podate roke prijateljstva in sprejmete tiste, ki pridejo, pogosto po velikem trpljenju, v iskanju zato?i??a v va?i dr?avi. Z nami tukaj je majhna skupina beguncev. Va?e sprejemanje bo pri?evalo, ?eprav so za mnoge tujci, da so za vas bratje in sestre.

Moder u?itelj je neko? dejal, da klju? za rast v modrosti, ni toliko v iskanju pravilnih odgovorov, temve? v odkrivanju pravih vpra?anj. Niste vsi vi u?itelji kakor Masako, a upam, da si lahko postavite odli?na vpra?anja, o njih razpravljate ter pomagate drugim zastaviti si dobra in izzivalna vpra?anja o pomenu ?ivljenja ter kako lahko gradimo bolj?o prihodnost za tiste, ki bodo pri?li za nami.

Dragi mladi, hvala za prijateljsko pozornost in hvala za potrpe?ljivost, za ves ta ?as, ki ste mi ga namenili in malo podelili svoje ?ivljenje. Ne zakrijte sanj, ne pozabite sanj, naredite prostor sanjam, upajte si gledati ?ir?a obzorja, upajte si gledati to, kar vas ?aka, ?e boste imeli pogum graditi skupaj. Japonska vas potrebuje, svet vas potrebuje in ne zaspanih mladih, ampak potrebuje velikodu?ne mlade, vesele in navdu?ene, sposobne graditi hi?o za vse. Obljubim vam, da bom za vas molil, molil da boste rastli v duhovni modrosti, da boste znali postavljati si prava vpra?anja, da boste opustili gledanje v ogledalo in boste znali gledati v o?i drugih.

Vsem vam, va?im dru?inam in prijateljem namenjam svoje najbolj?e ?elje in svoj blagoslov in vas prosim, da se spomnite poslati mi vo??ila in blagoslov. Hvala!