杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Pape? Fran?i?ek je spomnil, da je pred 125. leti, torej leta 1897, kralj Chulalongkorn, po katerem se univerza tudi imenuje, obiskal Rim in se sre?al s pape?em Leonom XIII. Bilo je prvi?, da je voditelj nekr??anske dr?ave bil sprejet v Vatikanu. Spomin na ta dogodek po pape?evih besedah spodbuja, da »prevzamemo protagonizem na poti dialoga in vzajemnega razumevanja«. In to bi se moralo zgoditi »v duhu bratske povezanosti, kar bi pomagalo kon?ati mnoge oblike su?enjstva, ki ostajajo v na?ih dneh«, pri ?emer je pape? posebej izpostavil trgovino z osebami.

Poudaril je, da je potreba po vzajemnem priznanju in spo?tovanju, kakor tudi sodelovanje med verstvi, ?e bolj nujno za sodobno ?love?tvo. »Dana?nji svet se nahaja pred kompleksnimi problematikami, kot so ekonomsko-finan?na globalizacija in njene resne posledice za razvoj lokalnih dru?b; nagli napredek, ki na videz pospe?uje bolj?i svet, a obstaja skupaj s civilnimi konflikti: konflikti o migrantih, beguncih, zaradi hude lakote in vojnih konfliktov; in obstaja skupaj s propadanjem in uni?evanjem na?ega skupnega doma.«

Kot je pripomnil pape?, nas vse te situacije opozarjajo in opominjajo, da se nobeno verstvo in noben sektor na?e ?love?ke dru?ine ne more razumeti ali uresni?iti kot tuj ali imun glede na ostale. Vse to so situacije, ki zahtevajo, da si drznemo spletati nove na?ine za izgrajevanje sedanje zgodovine, ne da bi morali o?rniti druge ali komur koli odtegniti spo?tovanje. »Kon?ali so se ?asi, ko je oto?ka logika lahko dolo?ala pristop k ?asu in prostoru ter se uveljavljala kot verodostojno sredstvo za re?evanje konfliktov. Danes je ?as, da si pogumno zamislimo logiko sre?anja in medsebojnega dialoga kot pot, skupno sodelovanje kot vodilno smer ter vzajemno poznavanje kot metodo in kriterij. Na ta na?in lahko ponudimo novo paradigmo za razre?evanje konfliktov ter prispevamo k ve?jemu razumevanju med osebami in k varovanju stvarstva. Mislim, da na tem podro?ju verstva, kakor tudi univerze, lahko veliko ponudijo in prispevajo, ne da bi se pri tem morala odpovedati svojim posebnim zna?ilnostim in darovom. Vse, kar po?nemo v tem smislu je pomemben korak, da mlaj?im generacijam zagotovimo njihovo temeljno pravico do prihodnosti in tako tudi slu?imo pravi?nosti in miru. Samo tako jim bomo ponudili potrebna sredstva, da bodo oni sami protagonisti, ki ustvarjajo trajnostne in vklju?ujo?e ?ivljenjske sloge.«

Ta ?as od nas zahteva, da postavimo trdne temelje, pri?vr??ene na spo?tovanje in priznanje dostojanstva oseb, na pospe?evanje celostnega humanizma, ki priznava in zagovarja za??ito na?ega skupnega doma, na odgovorno upravljanje, ki ??iti lepoto in obilje narave kot temeljno pravico do obstoja. »Velike verske tradicije sveta pri?ujejo o duhovni, transcendentni in skupni dedi??ini, ki lahko v tem smislu ponudi zanesljive prispevke, ?e se bomo le znali med seboj obogatiti in se sre?ati brez strahu,« je izpostavil pape?.

Vsi smo poklicani biti pozorni na glas revnih okoli nas: izklju?enih, zatiranih, staroselskih ljudstev in verskih manj?in, a prav tako smo poklicani, da se ne bojimo ustvariti podro?ij, ki se plaho ?e za?nejo razvijati, kjer se bomo lahko povezali in skupaj delali. Isto?asno se od nas zahteva, da prevzamemo dol?nost ter za??itimo ?love?ko dostojanstvo in spo?tujemo pravico do vesti in verske svobode, da ustvarimo prostore, kjer se lahko ponudijo prepri?anja, da »ni vse izgubljeno, kajti ljudje, ki so zmo?ni iti do skrajnega propada, so se sposobni tudi pobrati, se spet okleniti dobrega in pobolj?ati. In to brez kakr?nihkoli psiholo?kih in dru?benih vzrokov, ki bi vplivali nanje« (, 205).

Pape? je izpostavil zna?ilno lastnost Tajske, ki bi jo lahko 'izvozili' in podelili z drugimi obmo?ji na?e ?love?ke dru?ine: »Vi spo?tujete in skrbite za svoje ostarele, spo?tujete jih in jim dajete prednostno mesto, kajti zagotavljajo vam potrebne korenine, da se va? narod ne bi pokvaril, ko sledi dolo?enim sloganom, ki izpraznijo in si prila??ajo du?o novih generacij. Z nara??ajo?o tendenco, ki ho?e izkoreniniti vrednote in lokalne kulture, da bi vzpostavila en model, smo pri?a tendenci homogenizacije mladih, razkrajanja razlik njihovega izvora, spreminjanja mladih v subjekte za manipuliranje, narejene serijsko. Na ta na?in se povzro?a uni?enje kulture, ki je enako resna kot izginjanje ?ivalskih in rastlinskih vrst. ?e naprej pomagajte mladim odkrivati kulturno prtljago dru?be, v kateri ?ivijo. Mladim pomagati, da odkrivajo ?ivo bogastvo preteklosti, se sre?ujejo z lastnimi koreninami, tako da se jih spominjajo, je resni?no dejanje ljubezni do njih, upo?tevajo? njihovo rast in odlo?itve, ki jih bodo morali sprejeti.«

Ves ta pogled nujno vklju?uje tudi vlogo vzgojnih ustanov, kot je ta univerza. Raziskovanje in znanje pomagata odpirati nove poti, da bi se zmanj?ala neenakost med osebami, okrepila dru?bena pravi?nost, za??itilo ?love?ko dostojanstvo, iskalo nove oblike mirnega re?evanja konfliktov in ohranjalo vire, ki dajejo ?ivljenje na?i zemlji. Pape? je izrazil hvale?nost vsem u?iteljem in profesorjem Tajske, ki si prizadevajo, da bi sedanjim in prihodnjim generacijam zagotovili sposobnosti, predvsem pa modrost njihovih prednikov, ki jim bo omogo?ila, da bodo soudele?eni v pospe?evanju dru?benega skupnega dobrega. »Dragi bratje,« je sklenil svoj govor pape? Fran?i?ek, »vsi smo ?lani ?love?ke dru?ine in vsak na svojem mestu je poklican, da je akter in soodgovoren dejavnik v izgradnji kulture, ki je osnovana na skupnih vrednotah, ki vodijo k edinosti, vzajemnemu spo?tovanju in harmoni?nemu sobivanju.«