杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

»Prijateljski odnosi med Svetim sede?em in Japonsko so starodavni, ukoreninjeni v spo?tovanju in ob?udovanju, ki so ju prvi misijonarji imeli do te de?ele,« je dejal pape? Fran?i?ek japonskim politi?nim oblastem, pri ?emer je spomnil na besede jezuita Aleksandra Valignana, ki je leta 179 zapisal: »Kdorkoli ?eli videti to, kar je na? Gospod dal ?loveku, je dovolj, da pride to pogledat v Japonsko.« Zgodovinsko gledano je bilo veliko stikov, kulturnih in diplomatskih misijonov, ki so gojili ta odnos in prispevali k preseganju trenutkov ve?je napetosti in te?av. Ti stiki so se strukturirali na institucionalni ravni v korist obeh strani.

Za??ititi vsako ?ivljenje

»Pri?el sem, da bi japonske katoli?ane potrdil v veri, v njihovem karitativnem zavzemanju za ljudi v stiski in za slu?enje dr?avi, kjer se ?utijo ponosni dr?avljani. Japonska je kot narod posebej ob?utljiva za trpljenje oseb v stiski.« Pape? se je navezal na geslo obiska Za??ititi vsako ?ivljenje, kar pomeni priznati njegovo neodtujljivo dostojanstvo in pokazati in podporo bratom in sestram v kakr?nikoli stiski. Zelo ganljiva izku?nja v tem smislu je za pape?a bilo sli?ati zgodbe oseb, ki jih je prizadela trojna katastrofa. Kot je dejal, so ga te?ave, ki so jih pre?iveli, ganile.

K jedrskemu vpra?anju pristopiti na multilateralni ravni

Pape? je izpostavil Hiro?imo in Nagasaki ter nakazal smer re?evanja jedrskega vpra?anja: »Kakor moji predhodniki, ?elim prositi Boga in povabiti vse osebe dobre volje, naj ?e naprej pospe?ujejo in podpirajo potrebna opozorila, da se v zgodovini ?love?tva ne bo nikoli ponovilo uni?enje, ki sta ga povzro?ili atomski bombi v Hiro?imi in Nagasakiju. Zgodovina nas u?i, da konflikti med narodi, tudi najve?ji, lahko najdejo veljavne re?itve samo preko dialoga, ki je edino oro?je, vredno ?loveka in zmo?no zagotoviti trajen mir. Prepri?an sem, da je treba pristopiti k jedrskemu vpra?anju na multilateralni ravni, pri tem pa pospe?evati politi?ni in institucionalni proces, ki je zmo?en ustvariti konsenz in ?ir?e mednarodno delovanje.«

Kultura sre?anja in dialoga

»Kultura sre?anja in dialoga – zaznamovana z modrostjo, vizijo in prostranim obzorjem – je bistvena za izgradnjo pravi?nej?ega in bratskega sveta. Japonska je priznala pomembnost spodbujanja osebnih kontaktov v sektorjih izobra?evanja, kulture, ?porta in turizma, saj ve, da ti lahko opazno prispevajo k harmoniji, pravi?nosti, solidarnosti in spravi, ki so cement za izgradnjo miru,« je izpostavil, ter kot jasen primer tega navedel olimpijskega duha, ki ?portnike z vsega sveta povezuje v tekmovanje, ki ne sloni izklju?no na rivalstvu, ampak na doseganju odli?nosti. »Prepri?an sem, da bodo olimpijske in paraolimpijske igre, ki bodo prihodnje leto potekale na Japonskem, spodbuda za rast duha solidarnosti, ki presega dr?avne in regionalne meje in se zavzema za dobro celotne na?e ?love?ke dru?ine.«

Dober odnos med razli?nimi verstvi je bistven

Pape? je izpostavil dragoceno kulturno dedi??ino, ki jo je skozi mnoga stoletja Japonska znala razvijati in ohranjati, ter globoke verske in moralne vrednote, ki so zna?ilne za to starodavno kulturo. »Dober odnos med razli?nimi verstvi ni bistven samo za prihodnost miru, ampak tudi za pripravo sedanjih in prihodnjih generacij, da vrednotijo eti?na na?ela, ki slu?ijo kot osnova za zares pravi?no in ?love?ko dru?bo,« je dejal in omenil Dokument o ?love?kem bratstvu, ki je je februarja letos podpisal skupaj z velikim imamom Al Azarja, kajti »na?a skupna zaskrbljenost za prihodnost ?love?ke dru?ine nas spodbuja, da osvojimo kulturo dialoga kot pot, skupno sodelovanje kot vodstvo in vzajemno poznavanje kot metodo in kriterij«.

Za??ita stvarstva in mladi

Noben obiskovalec Japonske ne more, da ne bi ob?udoval naravne lepote te dr?ave, ki so jo skozi stoletja izrazili njeni pesniki in umetniki in ki jo simbolizira ?e?njevo cvetje. »Ne?nost ?e?njevega cvetja nas spominja na krhkost na?ega skupnega doma, ki ni podvr?en samo naravnih katastrofam, ampak tudi pohlepu, izkori??anju in pusto?enju s strani ?loveka. Ko mednarodna skupnost s te?avo spo?tuje lastne obveznosti za za??ito stvarstva, so mladi tisti, ki vedno pogosteje govorijo in zahtevajo pogumne odlo?itve. Izzivajo nas, da sveta ne obravnavamo kot lastnino za izkori??anje, ampak kot dragoceno dedi??ino za posredovanje,« je dejal in pripomnil, da mladim dolgujemo resni?ne odgovore in ne praznih besed, dejstva in ne iluzij.

Za??ita skupnega doma in ?love?ka ekologija

V tem smislu se celotni pristop za za??ito na?ega skupnega doma mora obravnavati tudi kot ?love?ka ekologija, je nadaljeval. »Prizadevanje za za??ito pomeni spoprijeti se z nara??ajo?im prepadom med bogatimi in revnimi, v ekonomskem sistemu, ki redkim privilegiranim dopu??a ?iveti v bogastvu, medtem ko ve?ina svetovnega prebivalstva ?ivi v rev??ini. Poznam zaskrbljenost za promocijo razli?nih programov, ki jih japonska vlada izvaja na tem podro?ju, in vam spodbujam, da nadaljujete s formacijo ve?je zavesti o soodgovornosti med narodi. ?love?ko dostojanstvo mora biti v sredi??u vsake dru?bene, ekonomske in politi?ne dejavnosti.« Po pape?evem prepri?anju je treba pospe?evati solidarnost med generacijami in na vseh ravneh skupnostnega ?ivljenja pokazati skrb za tiste, ki so pozabljeni in izklju?eni. »?e posebej mislim na mlade,« je izpostavil, »ki se pogosto ?utijo obte?ene pred nara??ajo?imi te?avami, in tudi na ostarele osebe, ki so same in trpijo v osami. Vemo, da se navsezadnje ?love?nost neke dr?ave ali nekega naroda ne more meriti z ekonomsko mo?jo, ampak s pozornostjo, ki jo posve?a potrebnim, kakor tudi z zmo?nostjo, da postaja rodovitna vlagateljica v ?ivljenje.«

Dru?beni red, ki ??iti ?ivljenje

Ob koncu govora je pape? ?e enkrat izrazil svojo hvale?nost za povabilo, za toplo gostoljubnost, ki je je bil dele?en med bivanjem v Japonski, ter prav tako za velikodu?nost vseh, ki so prispevali k sre?nemu poteku obiska. Zbrane politike je ?e spodbudil pri njihovem trudu za dru?beni red, ki vedno bolj ??iti ?ivljenje in je vedno bolj spo?tljiv do dostojanstva in do pravic ?lanov ?love?ke dru?ine.