Pape? v Nagasakiju: Svet brez jedrskega oro?ja je mogo?
Andreja ?ervek – Vatikan
Pape? Fran?i?ek je v Nagasakiju poudaril, da je mir na svetu, kjer ni jedrskega oro?ja treba spremeniti v realnost, kar pa zahteva sodelovanje vseh. »Na? odgovor na gro?njo jedrskega oro?ja mora biti kolektiven in konkreten,« pri ?emer je izpostavil pomen »stalnega vzpostavljanja vzajemnega zaupanja, ki bo raztrgalo dinamiko trenutno prevladujo?ega nezaupanja«. Spomnil je, da je ?e leta 1963 pape? Janez XXIII. zahteval prepoved atomskega oro?ja, reko? da resni?en in trajen mednarodni mir ne more sloneti na ravnote?ju voja?kih sil, ampak samo na vzajemnem zaupanju.
Po Fran?i?kovih besedah smo pri?e eroziji multulateralizma, ki je ?e ve?ja z ozirom na razvoj novih tehnologij oro?ja; ta pristop se zdi precej neskladen z sedanjim kontekstom, ki je zaznamovan z medsebojno povezanostjo, kar predstavlja situacijo, ki terja nujno pozornost in predanost s strani vseh voditeljev. Kot je zatrdil, je katoli?ka Cerkev »nepreklicno anga?irana v odlo?itvi za pospe?evanje miru med ljudstvi in dr?avami: to je dol?nost, zaradi katere se ?uti dol?na pred Bogom in pred vsemi mo?kimi in ?enskami te zemlje. Nikoli se ne smemo utruditi pri delu in brez obotavljanja vztrajati pri podpiranju glavnih mednarodnih pravnih sredstev o razoro?itvi in proti jedrskemu ?irjenju.«
Pape? je izpostavil, »da je svet brez jedrskega oro?ja mogo?«, ter politi?ne voditelje pozval, »naj ne pozabijo, da nas ta ne branijo pred ogro?anjem nacionalne in mednarodne varnosti v na?em ?asu. Treba je upo?tevati katastrofalen vpliv njihove uporabe s humanitarnega in okoljskega vidika ter se pri tem odpovedati ve?anju ozra?ja strahu, nezaupanja in sovra?nosti, h kateremu hujskajo jedrske doktrine.«
Sporo?ilo pape?a Fran?i?ka o jedrskem oro?ju
Dragi bratje in sestre! Na tem kraju se bolj zavedamo bole?ine in grozote, ki smo si ju kot ?love?ka bitja zmo?ni povzro?iti. Bombardirani kri? in Marijin kip, pred kratkim postavljen v katedralo v Nagasakiju, nas ?e enkrat spominjata na neizrekljivo grozo, ki so jo v svojem mesu do?ivele ?rtve in njihove dru?ine.
Ena od najglobljih ?elja ?love?kega srca je ?elja po miru in stabilnosti. Posedovanje jedrskega oro?ja in drugih oro?ij mno?i?nega uni?enja, ni najbolj?i odgovor na to ?eljo; nasprotno, zdi se, da jo stalno postavlja na preizku?njo. Na? svet ?ivi sprevr?eno dihotomijo, ko ho?e braniti in zagotoviti stabilnost in mir na podlagi la?ne varnosti, ki jo podpira miselnost strahu in nezaupanja, ki na koncu zastrupi odnose med narodi in prepre?uje vsak mo?en dialog.
Mir in mednarodna stabilnost sta nezdru?ljiva s kakr?nimkoli poskusom snovanja na strahu pred vzajemnim razdejanjem ali na gro?nji popolnega uni?enja; mo?na sta samo, ?e se za?ne pri globalni etiki solidarnosti in sodelovanja, ki slu?i prihodnosti, oblikovani s soodvisnostjo in soodgovornostjo celotne ?love?ke dru?ine, tako danes kot jutri.
Tu, v tem mestu, ki je pri?a katastrofalnim ?love?kim in okoljskim posledicam jedrskega napada, ne bo nikoli dovolj poskusov, da se dvignejo glasovi proti zatekanju k oboro?evanju. Ta namre? odmetava dragocene vire, ki bi se jih lahko uporabilo v korist celostnega razvoja narodov in za za??ito naravnega okolja. V dana?njem svetu, kjer na milijone otrok in dru?in ?ivi v nehumanih pogojih, so stro?ki in zaslu?ena bogastva za izdelavo, posodabljanje, vzdr?evanje in prodajo oro?ja, ki je vedno bolj uni?evalno, neprestani napad, ki vpije v nebo.
Svet v miru, re?en jedrskega oro?ja, je hrepenenje milijonov mo?kih in ?ensk tega kraja. Spremeniti ta ideal v realnost, zahteva sodelovanje vseh: oseb, verskih skupnosti, civilne dru?be, dr?av, ki imajo jedrsko oro?je, in tistih, ki ga nimajo, voja?kega in privatnega sektorja ter mednarodnih organizacij. Na? odgovor na gro?njo jedrskega oro?ja mora biti kolektiven in konkreten, postavljen na strmo, a stalno vzpostavljanje vzajemnega zaupanja, ki bo raztrgalo dinamiko trenutno prevladujo?ega nezaupanja. Leta 1963 je pape? sveti Janez XXIII. v okro?nici Pacem in terris celo zahteval prepoved atomskega oro?ja (glej Pacem in terris, 60) in zatrdil, da resni?en in trajen mednarodni mir ne more sloneti na ravnote?ju voja?kih sil, ampak samo na vzajemnem zaupanju (glej Pacem in terris, 61).
Treba je razbiti dinamiko nezaupljivosti, ki trenutno prevladuje in povzro?a tveganje, da bo pri?lo do zru?itve mednarodne strukture za kontrolo oboro?evanja. Pri?e smo eroziji multulateralizma, ki je ?e ve?ja z ozirom na razvoj novih tehnologij oro?ja; ta pristop se zdi precej neskladen z sedanjim kontekstom, ki je zaznamovan z medsebojno povezanostjo, kar predstavlja situacijo, ki terja nujno pozornost in predanost s strani vseh voditeljev.
Katoli?ka Cerkev je s svoje strani nepreklicno anga?irana v odlo?itvi za pospe?evanje miru med ljudstvi in dr?avami: to je dol?nost, zaradi katere se ?uti dol?na pred Bogom in pred vsemi mo?kimi in ?enskami te zemlje. Nikoli se ne smemo utruditi pri delu in brez obotavljanja vztrajati pri podpiranju glavnih mednarodnih pravnih sredstev o razoro?itvi in proti jedrskemu ?irjenju, vklju?no s Pogodbo o prepovedi jedrskega oro?ja. Julija letos so japonski ?kofje pozvali k odpravi jedrskega oro?ja, vsako leto avgusta pa japonska Cerkev obhaja desetdnevno molitveno sre?anje za mir. Da bi lahko molitev, neutrudno prizadevanje za podporo dogovorov, vztrajanje pri dialogu bili 'oro?ja', v katera polagamo svoje zaupanje, in tudi vir navdiha za trud pri oblikovanju sveta pravi?nosti in solidarnosti, kar predstavlja realna zagotovila za mir.
Prepri?an, da je svet brez jedrskega oro?ja mogo?, prosim politi?ne voditelje, naj ne pozabijo, da nas ta ne branijo pred ogro?anjem nacionalne in mednarodne varnosti v na?em ?asu. Treba je upo?tevati katastrofalen vpliv njihove uporabe s humanitarnega in okoljskega vidika ter se pri tem odpovedati ve?anju ozra?ja strahu, nezaupanja in sovra?nosti, h kateremu hujskajo jedrske doktrine. Sedanje stanje na?ega planeta zahteva vrsto premislekov o tem, kako bi ti viri lahko bili uporabljeni, upo?tevajo? pri tem kompleksno in te?ko uresni?ljivo Agendo 2030 za trajnostni razvoj, ter bi se torej dosegli cilji, kot je celostni ?love?ki razvoj. To je ?e leta 1964 svetoval pape? sveti Pavel VI., ko je predlagal pomo? najbolj ubogim preko Svetovnega sklada, ki bi se ga polnilo z enim delom voja?kih izdatkov (glej govor novinarjem, Bombaj, 4. december 1964; okro?nica Populorum progressio, 26, marec 1967, 51).
Za vse to je klju?nega pomena, da se ustvarijo orodja, ki zagotavljajo zaupanje in vzajemni razvoj, ter zmo?nost ra?unati na voditelje, ki so na ravni okoli??in. Naloga, ki nas vse zaobsega in izziva. Nih?e ne more biti brezbri?en pred bole?ino milijonov mo?kih in ?ensk, ki tudi danes pretresajo na?o vest; nih?e ne more biti gluh pred krikom brata, ki vpije iz svoje rane. Nih?e ne more biti slep pred ru?evinami kulture, ki ni zmo?na dialoga.
Prosim vas, se mi vsak dan pridru?ite v molitvi za spreobrnjenje vesti in za zmago kulture ?ivljenja, sprave in bratstva. Bratstva, ki zna prepoznati in zagotoviti razlike v iskanju skupne usode.
Vem, da nekateri med tukaj prisotnimi niso katoli?ani, a prepri?an sem, da lahko vsi vzamemo za svojo molitev za mir, ki se pripisuje svetemu Fran?i?ku Asi?kemu:
Gospod, naredi me za orodje svojega miru.
Kjer je sovra?tvo, naj prina?am ljubezen.
Kjer je ?alitev, naj prina?am odpu??anje.
Kjer je dvom, naj prina?am vero.
Kjer je obup, naj prina?am upanje.
Kjer je tema, naj prina?am lu?.
Kjer je ?alost, naj prina?am veselje.
Na kraju spomina, ki nas pretresa in nas ne more pustiti brezbri?nih, je ?e bolj pomenljivo zaupati v Boga, da bi nas nau?il biti u?inkovita orodja miru in da ne bi naredili istih napak kot v preteklosti.
Da bi vi in va?e dru?ine ter celoten narod lahko izkusili blagoslov blagostanja in dru?bene harmonije.
