杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Pape? Fran?i?ek se mudi na svojem 32. apostolskem potovanju, namenjenem azijskima dr?avama Tajski in Japonski. Za?enja ga v tajski prestolnici Bangkok, kamor je prispel v?eraj (20. november 2019). Danes so na programu ?e prvi dogodki. Ob 9. uri po krajevnem ?asu (ob 03.00 po srednjeevropskem) je pape? bil sprejet v vladni hi?i, sledilo je  sre?anje s predsednikom tajske vlade, zatem pa ?e sre?anje s predstavniki oblasti, civilne dru?be ter diplomatskim zborom. Fran?i?ek je govoril o globalnih problemih dana?njega sveta, med drugim pa v ospredje postavil pojav migracije in izkori??anja ?ensk in otrok.

Tajska, de?ela gostoljubnosti

Za Tajsko je pape? dejal, da je »de?ela, bogata z mnogimi naravnimi ?udesi«, predvsem pa je »varuhinja starodavnih duhovnih in kulturnih tradicij,« pri ?emer je izpostavil gostoljubnost, ki jo – kot je zatrdil – »danes do?ivljam v prvi osebi in ki bi jo rad vzel za svojo, da bi pomno?il in pove?al vezi velikega prijateljstva med narodi«.

Problemi na?ega sveta so globalni

Kot je nadaljeval, so »danes problemi, s katerimi se soo?a na? svet, dejansko globalni; obsegajo vso ?love?ko dru?ino in terjajo ve?anje odlo?nega truda za mednarodno pravi?nost in solidarnost med narodi«. Pomembno se mu je zdelo izpostaviti, da bo Tajska v teh dneh sklenila svoje obdobje predsedovanja Zvezi dr?av Jugovzhodne Azije (ASEAN), kar je izraz zgodovinskega zavzemanja v zvezi z naj?ir?imi problemi, ki se nana?ajo na narode celotnega jugovzhodnega azijskega obmo?ja in stalnega zavzemanja za pospe?evanje politi?nega, ekonomskega in kulturnega sodelovanja v regiji.

Kot multikulturni narod, zaznamovan z raznolikostjo, Tajska ?e nekaj ?asa priznava pomembnost izgrajevanja harmonije in mirnega sobivanja med svojimi ?tevilnimi etni?nimi skupinami, s tem da izkazuje spo?tovanje in naklonjenost do razli?nih kultur, verskih skupin, filozofij in idej. Sedanja doba je zaznamovana z globalizacijo, ki je prepogosto razumljena v strogo ekonomsko-finan?nih terminih ter nagnjena k odstranjevanju eksistencialnih potez, ki oblikujejo in ustvarjajo lepoto in du?o na?ih ljudstev. Konkretna izku?nja edinosti, ki spo?tuje in sprejema razlike, pa slu?i za navdih in spodbudo vsem tistim, ki jim je pomembno, kak?en svet zapustiti prihodnjim generacijam.

Vlaganje v prijateljstvo in medverski dialog

Fran?i?ek je izrazil naklonjenost do ustanovitve Eti?no-dru?bene komisije, v kateri sodelujejo predstavniki verskih tradicij v Tajski, z namenom, da bi se sprejelo njihov prispevek, duhovni spomin tajskega naroda pa ohranilo ?ivega. V tem smislu bo pape? sre?al tudi vrhovnega budisti?nega patriarha, kar je znamenje pomembnosti in nujnosti pospe?evanja prijateljstva in medverskega dialoga ter tudi znamenje dela za dru?beno harmonijo in izgradnjo pravi?ne, rahlo?utne in vklju?ujo?e dru?be. Pape? je ?elel osebno zagotoviti prizadevanje »male, a ?ive katoli?ke skupnosti« za ohranjanje in pospe?evanje posebnih zna?ilnosti Tajcev, o ?emer govori tudi dr?avna himna: mirni in prijazni, a ne bojazljivi; in s trdnim namenom, da se spoprimejo z vsem, kar zanemarja krik mnogih bratov in sester, ki hrepenijo, da bi bili osvobojeni jarma rev??ine, nasilja in nepravi?nosti. Ta de?ela ima ime »svoboda«. »Vemo, da je ta mogo?a samo, ?e smo zmo?ni ?utiti se soodgovorni drug za drugega in presegati vsako vrsto neenakosti. Treba je torej delati, da bi osebe in skupnosti lahko imele dostop do izobra?evanja, dostojnega dela, zdravstvene oskrbe in bi na ta na?in dosegle minimalne in nujne ravni trajnosti, ki omogo?ajo celostni ?love?ki razvoj,« je zatrdil pape?.

Vpra?anje migracije

V nadaljevanju se je zaustavil pri migracijskih gibanjih, ki so zna?ilna za na? ?as. Ne toliko zaradi mobilnosti kot take, ampak zaradi pogojev, v katerih se odvija, je migracija »pojav, ki predstavlja enega osnovnih moralnih problemov, h kateremu pristopa na?a generacija«, je pojasnil in poudaril, da »se migracijske krize ne sme zanemarjati«. Sama Tajska, ki je znana po sprejemanju migrantov in beguncev, se je pred to krizo zna?la zaradi prihoda beguncev iz sosednjih dr?av. »Upam, da bo mednarodna skupnost delovala z odgovornostjo in dolgoro?nostjo, da bo lahko re?ila probleme, ki vodijo k temu tragi?nemu izhodu, in bo podprla varno, urejeno in regulirano migracijo. Da bi lahko vsak narod pripravil u?inkovite ukrepe za za??ito dostojanstva in pravic migrantov in beguncev, ki se soo?ajo z nevarnostmi, negotovostmi in izkori??anjem pri iskanju svobode in dostojnega ?ivljenja za svoje dru?ine. Ne gre samo za migrante, gre tudi za obraz, ki ga ?elimo dati na?im dru?bam,« je zatrdil pape? Fran?i?ek.

Problem izkori??anja ?ensk in otrok

Pri tem se je navezal na problem izkori??anja ?ensk in otrok: »V tem smislu mislim na tiste ?enske in tiste otroke na?ega ?asa, ki so ?e posebej ranjeni, posiljeni in izpostavljeni vsaki obliki izkori??anja, su?enjstva, nasilja in zlorab.« Izrazil je svoje priznanje tajski vladi za prizadevanje, da bi izkoreninila ta pojav, ter tudi vsem osebam in organizacijam, ki neutrudno delajo za izkoreninjenje tega zla ter ponujajo pot dostojanstva. Pape? je spomnil, da letos mineva 30. obletnica Konvencije o pravicah otrok in mladostnikov, ter dodal, da smo »povabljeni premi?ljevati in delovati odlo?no, vztrajno in hitro v zvezi s potrebo po za??iti blagostanja na?ih otrok, njihovega dru?benega in intelektualnega razvoja, dostopa do izobra?evanja, kakor tudi njihove fizi?ne, psiholo?ke in duhovne rasti. Prihodnost na?ih narodov je na ?iroko povezana z na?inom, s katerim bomo na?im otrokom zagotovili prihodnost dostojanstva.«

Potrebujemo oblikovalce gostoljubnosti

Pape? je ob koncu govora izpostavil, da na?e dru?be danes potrebujejo »oblikovalce gostoljubnosti«: »Mo?ke in ?enske, ki skrbijo za celostni razvoj vseh ljudstev znotraj ?love?ke dru?ine, ki si prizadeva ?iveti v pravi?nosti, solidarnosti in bratski harmoniji. Vi, vsak na svojem polo?aju, posve?ate ?ivljenje prizadevanju, da bi slu?enje skupnemu dobremu lahko doseglo vse koti?ke te dr?ave: in to je edna naj?lahtnej?ih nalog, ki jih lahko ima oseba.«