杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Vklju?ujo?a dru?ba

Pape? Fran?i?ek je v Bukare?to prispel v petek dopoldne in se najprej sestal z romunskim predsednikom Klausom Wernerjem Iohannisom in s premierko Viorico D?ncil?. Sledilo je sre?anje s predstavniki oblasti, civilne dru?be in z diplomatskim zborom. V govoru je izpostavil pomembnost pozitivnega sodelovanja med politi?nimi, ekonomskimi, socialnimi in duhovnimi silami: »Treba je hoditi skupaj in se posvetiti najplemenitej?i poklicanosti, po kateri mora hrepeneti dr?ava: prevzeti odgovornost za skupno dobro svojega naroda. Hoditi skupaj kot na?in za oblikovanje zgodovine zahteva plemenitost odpovedi nekemu delu svojega pogleda ali nekemu svojemu posebnemu interesu v korist ?ir?ega na?rta, da bi se tako ustvarilo harmonijo, ki omogo?a varno napredovanje proti skupnim ciljem.«

Romunska pravoslavna Cerkve

Na sede?u pravoslavnega patriarhata v Bukare?ti sta potekali sre?anji pape?a Fran?i?ka s patriarhom romunske pravoslavne Cerkve Danielom in s stalnim sinodom. V pravoslavni katedrali je potekalo ?e skupno molitveno sre?anje, med katerim se je molilo O?ena? v latin??ini in romun??ini ter se pelo katoli?ke in pravoslavne pesmi. ?lanom sinoda romunske pravoslavne Cerkve je pape? med drugim dejal: »Moramo si pomagati, da se ne bomo prepu??ali zapeljevanju kulture sovra?tva in individualizma, ki morda ni ve? ideolo?ka kakor v ?asu ateisti?nega preganjanja, a vseeno bolj prepri?ljiva in ni? manj materialisti?na. Pogosto predstavlja pot razvoja, ki je na videz takoj?en in odlo?ilen, v resnici pa je brezbri?en in povr?en. Krhkost vezi, ki se kon?a z osamitvijo ljudi, se posebej ob?uti na osnovni celici dru?be, dru?ini, in od nas zahteva napor, da stopimo ven in gremo proti trudu na?ih bratov in sester, zlasti mlaj?ih, in to ne z malodu?nostjo in nostalgijo, ampak z ?eljo, da bi posredovali vstalega Jezusa, ki je srce upanja. Potrebno je, da skupaj z bratom ponovno poslu?amo Gospodove besede, da bo srce skupaj gorelo in oznanilo ne bo oslabelo. Treba je pustiti, da se nam ogreje srce z mo?jo Svetega Duha.«

Ma?a v Bukare?ti

Prvi dan v Romuniji je pape? sklenil s sveto ma?o, ki jo je daroval v katoli?ki katedrali sv. Jo?efa v Bukare?ti. V petek je Cerkev obhajala praznik obiskanja Device Marije, zato je pape? med homilijo tudi razmi?ljal o Mariji, ki »hodi,« »sre?a« in »se veseli.« Zbrane je povabil, naj se po njenem zgledu ne bojijo biti prina?alci blagoslova ter pobudniki kulture sre?anja. »Zrenje Marije nam pomaga usmeriti pogled na mnoge ?ene, matere in babice teh de?el, ki z ?rtvijo in skrivoma, z odpovedjo in prizadevanjem, oblikujejo sedanjost in tkejo sanje prihodnosti. Tiho, vztrajno in neopazno darovanje, ki se ne boji »zavihati rokavov« in vzeti na rame te?av, da bi ?e naprej skrbele za ?ivljenje svojih otrok in celotne dru?ine, z upanjem »proti upanju« (Rim 4,18). ?iv spomin je dejstvo, da v va?em narodu ?ivi in utripa mo?na zavest upanja, onkraj vseh okoli??in, ki bi ga mogle zatemniti ali bi ga ?elele ugasniti. S pogledom na Marijo in na mnoga materinska obli?ja, se ob?uti in goji prostor za upanje, ki ustvarja in odpira prihodnost. Odlo?no recimo: v na?ih ljudeh je prostor za upanje. Zato Marija hodi in nas vabi, da bi hodili skupaj.«

Ob Marijinih nogah

V soboto, 1. junija, je pape? Fran?i?ek obiskal marijansko romarsko sveti??e v ?umuleuu Ciucu, kjer je tudi daroval sveto ma?o. »Sveti??a, skoraj 'zakramentalni' kraji Cerkve, ki je poljska bolni?nica, varujejo spomin zvestega ljudstva, ki se sredi svojih stisk ne utrudi iskati izvira ?ive vode, pri katerem se osve?i z upanjem. To so kraji praznovanja in obhajanja, solza in pro?enj. Prihajamo k Marijinim nogam, brez mnogih besed, in pu??amo, da nas ona gleda, saj nas s svojim pogledom vodi k Njemu, ki je pot, resnica in ?ivljenje,« je dejal pape? med homilijo.

Sre?anje z mladimi in dru?inami

Z mladimi Romuni in z dru?inami se je sveti o?e sre?al v mestu Ia?i. Govoril jim je o pomenu korenin, sanj ter vere, prejete v dru?ini. »Vera ne kotira na borzi in ni naprodaj. Lahko se zdi, da ne slu?i ni?emur. Vendar pa je vera dar, ki ohranja ?ivo globoko in lepo gotovost: to, da smo otroci, ljubljeni Bo?ji otroci. Bog ljubi z O?etovsko ljubeznijo: vsako ?ivljenje, vsakdo izmed nas mu pripada. Gre za pripadnost otrok, pa tudi vnukov, zakoncev, starih star?ev, prijateljev, sosedov; pripadnost bratov. Hudi duh razdeljuje, razkropi, lo?uje in ustvarja razprtije, seje nezaupanje. ?eli, da ?ivimo odklopljeni od drugih in od samih sebe. Nasprotno pa nas Sveti Duh spominja, da nismo anonimna, abstraktna bitja, bitja brez obli?ja, brez zgodovine, brez identitete. Nismo ne prazna ne povr?inska bitja.«

Beatifikacija sedmih gr?kokatoli?kih ?kofov

Nedeljo, zadnji dan obiska Romunije, je pape? pre?ivel v mestu Blaj, kjer je vodil bo?ansko liturgijo z beatifikacijo sedmih gr?kokatoli?kih ?kofov. »Rad bi vas opogumil, da lu? evangelija ponesete na?im sodobnikom in se tako kot na?i bla?eni ?e naprej bojujete proti novim ideologijam, ki se pojavljajo. Sedaj je na nas, da se borimo, kakor so se oni bojevali v tistih ?asih. Bodite pri?e svobode in usmiljenja, medtem ko bratstvu in dialogu dajete ve?jo veljavo kot pa lo?itvam, ko spodbujate bratstvo krvi, ki izvira iz obdobja trpljenja, ko so kristjani, ki so bili v zgodovini razdeljeni, postali bli?ji in bolj solidarni,« je pape? dejal med homilijo.

Sre?anje z romsko skupnostjo

Zadnji dogodek pape?evega tridnevnega obiska Romunije je bilo sre?anje z romsko skupnostjo. V nagovoru je izpostavil, da je v Kristusovi Cerkvi prostor za vse. Kot je dejal, so v zgodovini ?love?tva vedno Abeli in Kajti: »Je stegnjena roka in je roka, ki tol?e. Je odprtost za sre?anje in je zaprtost spopada. Je sprejemanje in je odpadek. Je tisti, ki v drugem vidi brata, in je tisti, ki v njem vidi oviro na svoji poti. Je civilizacija ljubezni in je civilizacija sovra?tva. Vsak dan je izbira med Abelom in Kajnom. Kakor na kri?i??u, se pred nami velikokrat pojavi odlo?ilna izbira: prehoditi pot sprave ali pot ma??evanja. Izberimo Jezusovo pot. To je pot, ki nas stane napora, vendar pa je pot, ki vodi v mir. Gre pa preko odpu??anja. Ne pustimo se povle?i v zamere, ki se kuhajo v nas – ni? mr?nje. Kajti nobeno zlo ne popravi drugega zla, nobeno ma??evanje ne zadosti pravici, nobeno ob?alovanje ni dobro za srce, nobena zaprtost ne pribli?uje.«

Ostali dogodki minulega tedna

V za?etku minulega tedna je sveti o?e imel ?e nekaj sre?anj v Vatikanu. V ponedeljek, 27. maja, je v avdienco sprejel ?lane Caritas Internationalis, ki so v Rimu imeli generalno zasedanje. Govoril je o dejavni ljubezni, celostnem razvoju in ob?estvu. Opozoril je, da dejavna ljubezen, karitativnost, ni humanitarnost, karitativni delavci pa niso neki funkcionarji. Dejavna ljubezen ni neka ideja ali neko pobo?no ?ustvo, ampak je izkustveno sre?anje s Kristusom. Je pripravljenost ?iveti s srcem Boga, ki nam ne pravi, naj imamo do revnih neko splo?no ljubezen, ?ustvo, solidarnost itd., ampak naj se v njih sre?amo z Njim samim, s slogom ubo?tva.

Sveti o?e je nagovoril finan?ne ministre razli?nih dr?av, ki so se v Vatikanu udele?ili sre?anja o podnebnih spremembah. Simpozij je organizirala Pape?ka akademija znanosti. Udele?ili so se ga finan?ni ministri razli?nih dr?av. Pape? Fran?i?ek je v govoru zastavil nekaj ciljev za za??ito na?ega planeta, h katerim bi se s skupnimi mo?mi morale usmeriti vse dr?ave. »Zdi se, da so v na?em ?asu profiti in izgube bolj upo?tevani kot pa ?ivljenja in smrti in da ima ?isti dobi?ek podjetja prednost pred neskon?no vrednostjo ?love?tva,« je dejal pape?. »Vi ste tukaj, da pomagate zaustaviti krizo, ki svet vodi v katastrofo.«

Pape? Fran?i?ek je v sredo med splo?no avdienco za?el nov cikel katehez o Apostolskih delih. Povabil je, naj s potrpe?ljivo molitvijo ?akamo na izpolnitev Gospodovih obljub. »Ni se torej treba boriti, da bi si zaslu?ili ali postali vredni Bo?jega daru. Vse je dano zastonj in ob svojem ?asu. Gospod vse daje gratis, zastonj. Zveli?anja se ne kupi, se ga ne pla?a, je zastonjski dar. Na nemir, da bi v naprej poznali ?as, ko se bodo zgodili dogodki, ki jih je napovedal, Jezus takole odgovori: 'Ni vam dano, da bi vedeli za ?ase in trenutke, ki jih je O?e dolo?il v svoji oblasti. Toda prejeli boste mo?, ko bo Sveti Duh pri?el nad vas, in boste moje pri?e v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta' (Apd 1,7-8). Vstali svoje vabi, naj sedanjosti ne ?ivijo v tesnobi, ampak naj naredijo zavezo s ?asom, naj znajo ?akati razplet svete zgodovine, ki se ni prekinila, ampak se nadaljuje, vedno gre dalje; naj znajo ?akati na Bo?je korake, na Gospoda ?asa in prostora. Vstali vabi svoje, naj si ne 'zmi?ljujejo' sami poslanstva, temve? naj ?akajo, da O?e razgiba njihova srca s svojih Duhom, da se bodo tako lahko vklju?ili v misijonarsko pri?evanje, ki zmore ?areti od Jeruzalema do Samarije in prestopiti meje Izraela, da bi doseglo periferije sveta.«