杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Letalo s pape?em je na bukare?kem letali??u pristalo ob 10.30. Pri?akali so ga romunski predsednik Klaus Werner Iohannis in romunski ?kofje, zbralo pa se je tudi okoli ?tiristo vernikov. V predsedni?ki pala?i Cotroceni v Bukare?ti je potekala sprejemna slovesnost, sledili sta najprej zasebni sre?anji z dr?avnim predsednikom in premierko, zatem pa ?e sre?anje s predstavniki oblasti, civilne dru?be in diplomatskim zborom. Slednje je tudi nagovoril.

Romunija - lepa de?ela

Pape? je izrazil veselje, da dvajset let po obisku Janeza Pavla II. prihaja v to lepo de?elo in to v ?asu, ko Romunija prvi? po vstopu v Evropsko unijo predseduje Svetu Evrope. Po njegovih besedah gre za dragocen trenutek, ko se lahko skupaj pogleda na skoraj trideset let, odkar se je Romunija osvobodila re?ima, ki je zatiral civilno in versko svobodo ter jo izoliral v primerjavi z ostalimi evropskimi dr?avami. Poleg tega je pripeljal do stagnacije njene ekonomije in do iz?rpanosti njenih kreativnih mo?i.

»V tem ?asu si je Romunija prizadevala pripraviti demokrati?ni na?rt preko pluralizma politi?nih in dru?benih sil ter njihovega vzajemnega dialoga, da bi se tako doseglo temeljno priznanje verske svobode in bi se dr?ava v celoti umestila v mednarodni scenarij,« je zatrdil pape? Fran?i?ek in izpostavil: »Pomembno je priznati mnoge korake, storjene naprej na tej poti, tudi sredi velikih te?av in prikraj?anja. Volja za napredovanje na razli?nih podro?jih civilnega, dru?benega in znanstvenega podro?ja je premaknila mnoge energije in na?rtovanja, osvobodila je ?tevilne kreativne sile, ki so bile dolgo ?asa ujete, in je dala nov zagon mnogim drznim iniciativam, s tem pa dr?avo popeljala v 21. stoletje. Spodbujam vas, da ?e naprej delate za utrjevanje struktur in institucij, ki niso potrebne le za odzivanje na upravi?ena hrepenenja dr?avljanov, ampak tudi za spodbujanje in zagotavljanje pogojev za va? narod, da bo lahko izrazil vse potenciale in sposobnosti, ?esar je  – kot vemo – zmo?en.«

Pojav emigracije

Isto?asno je pomembno priznati, da so spremembe, ki so nujno sledile vstopu v novo dobo, poleg pozitivnih pridobitev privedle tudi do neizogibnih ovir in posledic, s katerimi ni vedno lahko upravljati za dru?beno stabilnost in samo administracijo teritorija. Pape? je pri tem na prvem mestu izpostavil emigracijo ve? milijonov oseb, ki so zapustile svoje domove in domovino, da bi poiskale nove prilo?nosti za delo in dostojno ?ivljenje: »Mislim na izpraznitev mnogih vasi, ki so v nekaj letih videle oditi velik del svojih prebivalcev. Mislim na posledice, ki jih vse to lahko ima na kvaliteto ?ivljenja na teh obmo?jih in na oslabitev va?ih najbogatej?ih kulturnih in duhovnih korenin, ki so vas podpirale v tegobah. Izra?am poklon ?rtvovanju mnogih sinov in h?era Romunije, ki s svojo kulturo, svojo dedi??ino vrednot in svojim delom bogatijo dr?ave, v katere so emigrirali, ter s sadom svojega dela pomagajo dru?inam, ki so ostale v domovini.«

Hoditi skupaj

Da bi se spoprijeli s problemi te nove zgodovinske faze, opredelili u?inkovite re?itve in na?li mo? za njihovo izvedbo, je po pape?evih besedah treba spodbujati rast pozitivnega sodelovanja med politi?nimi, ekonomskimi, socialnimi in duhovnimi silami: »Treba je hoditi skupaj in se posvetiti najplemenitej?i poklicanosti, po kateri mora hrepeneti dr?ava: prevzeti odgovornost za skupno dobro svojega naroda. Hoditi skupaj kot na?in za oblikovanje zgodovine zahteva plemenitost odpovedi nekemu delu svojega pogleda ali nekemu svojemu posebnemu interesu v korist ?ir?ega na?rta, da bi se tako ustvarilo harmonijo, ki omogo?a varno napredovanje proti skupnim ciljem.«

Vklju?ujo?a dru?ba

Na ta na?in se lahko gradi »vklju?ujo?a dru?ba, v kateri bo vsak, ki dá na razpolago svoje lastne sposobnosti in kompetence, s kvalitetno vzgojo ter kreativnim, soudele?enim in solidarnim delom, postal protagonist skupnega dobrega; dru?ba, kjer naj?ibkej?i, najrevnej?i in zadnji niso obravnavani kot neza?eleni, kot ovire, ki 'stroju' prepre?ujejo delovanje, ampak kot dr?avljani in bratje, ki jih je treba v polnosti umestiti v civilno ?ivljenje. ?e ve?, nanje se gleda kot na najbolj?i preizkus realne kakovosti dru?benega modela, ki je v izgradnji. Kolikor bolj se dru?ba zavzema za usodo najbolj prikraj?anih oseb, toliko bolj si lahko pravi, da je zares civilna.«

Zavedati se sredi??nega mesta ?love?ke osebe

Kot je nadaljeval pape?, mora vse imeti eno du?o in eno telo, eno jasno smer, ki ni nalo?ena s strani zunanjih mnenj ali z raz?irjenimi sredi??i mo?i visokih financ, ampak s strani zavedanja sredi??nega mesta ?love?ke osebe in njenih neodtujljivih pravic. Za usklajen trajnostni razvoj, za konkretno aktiviranje solidarnosti in karitativnosti, za ob?utljivost dru?benih, civilnih in politi?nih sil za skupno dobro, niso dovolj le nove ekonomske teorije in ne zgolj tehnike in profesionalne sposobnosti. Poleg materialnih pogojev je treba razvijati tudi du?o romunskega naroda, kajti narodi imajo du?o.

Vloga kr??anskih Cerkva

In ravno v tem smislu lahko »kr??anske Cerkve pomagajo najti in ohranjati utripajo?e srce, iz katerega izvira politi?no in dru?beno delovanje, ki se za?ne pri dostojanstvu osebe in vodi v lojalno in velikodu?no prizadevanje za kolektivno skupno dobro. Isto?asno se kr??anske Cerkve trudijo postati verodostojni odsev in mikavno pri?evanje Bo?jega delovanja, s tem ko med seboj pospe?ujejo resni?no prijateljstvo in sodelovanje.«

Katoli?ka Cerkev je del nacionalnega duha

Kot je izpostavil pape?, ?eli del tega biti tudi katoli?ka Cerkev: »Ho?e dati svoj prispevek k izgradnji dru?be, ?eli biti znamenje harmonije in upanja na enost ter slu?iti ?love?kemu dostojanstvu in skupnemu dobremu. Katoli?ka Cerkev ni tuja, ampak je v polnosti soudele?ena v nacionalnem duhu, kot to ka?e sodelovanje njenih vernikov pri oblikovanju usode naroda, ustvarjanju in razvijanju struktur celostne vzgoje in oblik pomo?i, ki so lastne moderni dr?avi. Zato ?eli dati svoj prispevek k izgradnji dru?be ter civilnega in duhovnega ?ivljenja va?e lepe de?ele Romunije.«