杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Pape? se med vami po?uti doma

Dragi bratje in sestre, bun? seara! Tukaj z vami se ?uti toplina dru?ine, ko so prisotni tako otroci kot odrasli. Ko vas gledam in poslu?am, se je lahko po?utiti doma. Pape? se med vami po?uti doma. Hvala za va?o prisr?no dobrodo?lico in za pri?evanja, ki ste nam jih podarili. Msgr. Petru vas je kot dober in ponosen dru?inski o?e vse objel s svojimi besedami, ko vas je predstavil. Ti, Eduard, si to potrdil, ko si rekel, da to sre?anje ni samo sre?anje mladih ali odraslih ali drugih, ampak ste ?eleli, »da bi bili ta ve?er skupaj z nami na?i star?i in na?i stari star?i.«

Molitev ob dnevu otroka

Danes je v teh de?elah dan otroka. En aplavz za otroke! ?elel bi, da bi bila prva stvar, ki jo bomo naredili ta, da zmolimo zanje: prosimo Devico, naj jih varuje s svojim pla??em. Jezus jih je postavil med svoje u?ence; tudi mi jih ?elimo postaviti v sredo in ponovno potrditi svoje prizadevanje, da jih ?elimo ljubiti z isto ljubeznijo, s katero jih ljubi Gospod, da si jim bomo prizadevali podariti pravico do prihodnosti.

Danes je v nebesih gotovo praznik

Vesel sem, 

da se na tem trgu nahaja obli?je Bo?je dru?ine, ki zaobjema otroke, mlade, zakonce, posve?ene, ostarele razli?nih veroizpovedi in tradicij iz Romunije, pa tudi iz Moldavije ter tiste, ki so pri?li z drugega brega reke Prut, vernike, ki govorijo ?ango?ki, poljski in ruski jezik. Sveti Duh nas vse zbira in nam pomaga odkrivati lepoto tega, da smo skupaj, da se lahko sre?amo, da bi hodili skupaj. Vsak s svojim jezikom in izro?ilom, vendar pa sre?en, da se sre?a z brati. S tem veseljem, ki sta ga podelila Elizabeta in Ioan s svojimi enajstimi otroki, ki so vsi razli?ni in so pri?li iz razli?nih krajev, vendar pa so »danes vsi zbrani, tako kot so pred ?asom vsako nedeljo zjutraj skupaj hodili po poti v cerkev.« Veselje star?ev, ki vidijo otroke ponovno zbrane. Gotovo je danes v nebesih praznik, ko vidijo toliko otrok, ki so se odlo?ili biti skupaj.

Prevzeti moramo ?tafetno palico in sejati

To je izku?nja novih binko?ti, kakor smo sli?ali v berilu. Kjer Duh objema na?e razlike in nam daje mo?, da bi odprli poti upanja tako, da bi iz vsakega pri?lo na dan najbolj?e; gre za isto pot, ki so jo apostoli za?eli pred dva tiso? leti in na kateri smo danes mi na vrsti, da prevzamemo ?tafetno palico in se odlo?imo, da bomo sejali. Ne moremo ?akati, da bodo to storili drugi, mi smo na vrsti. Mi smo odgovorni. Mi smo na vrsti.

Te?ko je hoditi skupaj, kajne? Te?ko je hoditi skupaj. To je dar, za katerega moramo prositi, obrtni?ko delo, ki smo ga poklicani narediti in lep dar, ki  ga je potrebno prenesti. Vendar pa kje naj za?nemo, da bi hodili skupaj?

Sanje star?ev enajstih otrok

Ponovno bi rad »ukradel« besede tem starim star?em, Elizabeti in Ioanu. Lepo je videti, ko ljubezen po?ene korenine s predanostjo in prizadevanjem, z delom in molitvijo. Ljubezen je pognala korenine v vaju in obrodila veliko sadov. Kakor pravi Joel, ko se sre?ajo mladeni?i in star?kii, se stari star?i ne bojijo sanjati (Jl 3,1). In to so bile vajine sanje: »Sanjava, da bi si lahko zgradili prihodnost, ne da bi pozabili, od kod prihajajo. Sanjava, da na?e ljudstvo ne bi pozabilo svojih korenin.« Vidva gledata v prihodnost in odpirata jutri?nji dan za vajine otroke, za vajine vnuke, za vajino ljudstvo tako, da darujeta najbolj?e, ?esar sta se nau?ila na svoji poti: da ne bi pozabili, od kod prihajajo. Kamorkoli bodo ?li, karkoli bodo delali, naj ne pozabijo na korenine.

Ne pozabi na vero mame in babice

To so iste sanje, isto priporo?ilo, ki ga je sv. Pavel dal Timoteju: ohranjati ?ivo vero njegove mame in babice (prim. Tim 1,5-7). Bolj ko raste? – v vseh smislih: mo?an, velik in tudi tako, da si ustvari? ime – ne pozabi, koliko lep?ega in dragocenej?ega si se nau?il v dru?ini. To je modrost, ki jo prejmemo z leti: ko odra??a?, ne pozabi na svojo mamo in babico ter na tisto preprosto a krepko vero, ki je bila zna?ilna zanju in jima je dajala mo? in vztrajnost, da sta ?li naprej in jima roke niso omahovale. Gre za povabilo, da bi se zahvalili in ponovno vzpostavili velikodu?nost, pogum, nesebi?nost doma prejete vere, ki se ne opazi, vendar pa postopoma gradi Bo?je kraljestvo.

Vera ohranja gotovost, da smo Bo?ji otroci

Seveda, gre za vero, ki »ne kotira na borzi«, ki ni naprodaj in, kot nas je spomnil Eduard, se lahko zdi, da »ne slu?i ni?emur.« Vendar pa je vera dar, ki ohranja ?ivo globoko in lepo gotovost: to, da smo otroci, ljubljeni Bo?ji otroci. Bog ljubi z O?etovsko ljubeznijo: vsako ?ivljenje, vsakdo izmed nas mu pripada. Gre za pripadnost otrok, pa tudi vnukov, zakoncev, starih star?ev, prijateljev, sosedov; pripadnost bratov. Hudi duh razdeljuje, razkropi, lo?uje in ustvarja razprtije, seje nezaupanje. ?eli, da ?ivimo »odklopljeni« od drugih in od samih sebe. Nasprotno pa nas Sveti Duh spominja, da nismo anonimna, abstraktna bitja, bitja brez obli?ja, brez zgodovine, brez identitete. Nismo ne prazna na povr?inska bitja.

Mo?na mre?a, ki nas povezuje: korenine

Obstaja zelo mo?no duhovno omre?je, ki nas zdru?uje, nas »povezuje« in podpira in ki je mo?nej?e od katerekoli druge vrste povezave. To so korenine: vedeti, da pripadamo drug drugemu, da je ?ivljenje vsakogar zasidrano v ?ivljenju drugih. »Mladi zacvetijo, kadar so resni?no ljubljeni,« je rekel Eduard. Vsi zacvetimo, kadar se ?utimo ljubljeni. Ker ljubezen po?ene korenine in nas vabi, da bi jih pognali v ?ivljenju drugih. Kakor tiste lepe besede va?ega narodnega pesnika, ki je svoji ljubi Romuniji za?elel: »naj tvoji otroci ?ivijo le v bratstvu, kakor zvezde v no?i« (M. Eminescu, »Kaj ti ?elim, ljuba Romunija«). Pripadamo drug drugemu in osebna sre?a je v tem, da osre?ujemo druge. Vse ostalo so pravljice.

Ne pozabi tega, kar si se nau?il v dru?ini

Da bi hodil skupaj tam, kjer si, ne pozabi tega, kar si se nau?il v dru?ini. Ne pozabi svojih korenin.

Kdaj bo konec sveta?

Ob tem sem se spomnil na prerokbo enega izmed svetih pu??avnikov teh de?el. Nekega dne je menih Glaction Illie iz samostana Sih?stria, medtem ko je hodil z ovcami po hribih, sre?al svetega pu??avnika, ki ga je poznal ter ga vpra?al: »Povej mi, o?e, kdaj bo konec sveta?« In ?astitljivi pu??avnik je iz srca vzdihnil ter rekel: »O?e Galaction, ve?, kdaj bo konec sveta? Ko ne bo ve? steza od soseda k sosedu! To je, ko ne bo ve? kr??anske ljubezni in razumevanja med brati, sorodniki, kristjani in ljudstvi! Ko osebe ne bodo ve? ljubile, bo resni?no konec sveta. Saj brez ljubezni in brez Boga ne more ?iveti noben ?lovek na zemlji!«

Ko ne bo steza od soseda k sosedu

?ivljenje za?enja uga?ati in veneti, na?e srce preneha utripati in otopi, ostareli ne bodo sanjali in mladi ne bodo prerokovali, ko ne bo steza od soseda k sosedu. Saj brez ljubezni in brez Boga ne more ?iveti noben ?lovek na svetu.

Gospod intonira lep?o in privla?nej?o pesem

Eduard nam je rekel, da on, kakor mnogi drugi v njegovi de?eli, posku?a ?iveti vero sredi ?tevilnih provokacij. Resni?no je veliko provokacij, ki nam lahko vzamejo pogum in zaradi katerih se zapremo sami vase. Tega ne moremo zanikati, ne moremo se delati, kakor da ni? ni. Te?ave obstajajo in so o?itne. Vendar pa zato ne smemo izgubiti izpred o?i, da nam vera podarja najve?jo provokacijo: tak?no, ki, dale? od tega, da bi te zapirala ali izolirala, stori, da vzklije najbolj?e v vsakem posamezniku. Gospod je prvi, ki nas izziva in pravi, da najhuj?e pride takrat, ko »ne bo steza od soseda k sosedu,« kadar vidimo bolj okope kot ceste. Gospod je Tisti, ki nam podarja pesem, ki je mo?nej?a od vseh siren, ki ?elijo ohromiti na?o pot. In to dela na isti na?in: tako, da intonira lep?o in privla?nej?o pesem.

Gospod ?eli, da bi rekli »da« na?rtu ljubezni

Gospod nam vsem podarja poklicanost, ki je provokacija, da bi mogli odkriti darove in sposobnosti, ki jih imamo in da bi jih dali na razpolago za slu?enje drugim. ?eli, da bi uporabili svojo svobodo kot svobodo izbire, da bi rekli »da« na?rtu ljubezni, obli?ju, pogledu. Ta svoboda je veliko ve?ja kot to, da lahko tro?imo in kupujemo stvari. Je poklicanost, ki nas spravi v gibanje, nam pomaga poru?iti okope in odpreti poti, ki nas spominjajo, da smo otroci in bratje.

Prestolnica mladih

V tej zgodovinski in kulturni prestolnici de?ele so se v srednjem veku skupaj odpravljali na pot kot romarji po Transilvanski poti, proti Santiagu de Compostela. Danes tukaj ?ivi veliko ?tudentov z razli?nih koncev sveta. Spominjam se virtualnega sre?anja, ki smo ga imeli marca s Scholas Occurentes, med katerim so mi tudi povedali, da je to mesto letos narodna prestolnica mladih.  Dva zelo dobra elementa: mesto, ki je v zgodovini znalo odpirati in za?eti procese; mesto, ki zna gostiti mlade, ki prihajajo iz razli?nih delov sveta, kot je v sedanjosti. Dve zna?ilnosti, ki spominjata na zmo?nost in pomembno poslanstvo, ki ga morete razviti: odpreti poti, da bi hodili skupaj in nadaljevali s sanjami starih star?ev, ki so prerokba: brez ljubezni in brez Boga na more ?iveti noben ?lovek na zemlji. Od tukaj se morejo danes ponovno za?eti nove poti prihodnosti v Evropo in v ?tevilne druge krajem sveta. Romarji 21. stoletja, zmo?ni nove domi?ljije vezi, ki nas zdru?ujejo.

Vera se ne prena?a le z besedami

Vendar pa ne gre za ustvarjanje velikih programov ali projektov, ampak da bi pustili veri, da bi rasla. Kakor sem vam rekel na za?etku: vera se ne prena?a le z besedami, ampak z dejanji, s pogledi, ne?nostmi, kot tiste, ki so nam jih izkazovale na?e mame in babice; z okusom stvari, ki smo se jih nau?ili doma, na preprost in pristen na?in. Da bomo znali tam, kjer je veliko hrupa, poslu?ati; kjer je zmeda, navdihovati soglasje; kjer je vse zavito v dvoumnost, prina?ati jasnost; kjer je izklju?evanje, prina?ati podeljevanje; sredi senzacionalizma, sporo?il in hitrih novic skrbeti za integriteto drugih; sredi nasilja dajati prednost miru; sredi zlaganosti prina?ati resnico; da bi v vsem, v vsem dajali prednost odpiranju poti, da bi ?utili to sinovsko in bratsko pripadnost (prim. Poslanica za svetovni dan sredstev dru?benega obve??anja 2018).

Mariji posve?amo prihodnost mladih, dru?in in Cerkve

Romunija je »vrt Bo?je Matere,« in med tem sre?anjem sem se mogel tega zavedati, saj je ona Mati, ki goji sanje otrok, ki varuje njihova upanja, ki v dom prina?a veselje. Je ne?na in konkretna Mati, ki skrbi za nas. Vi ste ?iva in cveto?a skupnost, polna upanja, ki jo moremo podariti Materi. Njej posve?amo prihodnost mladih, dru?in in Cerkve. Mul?umesc! [Hvala!]