杏MAP导航

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Jezus tako kot njegovi u?enci vidi od rojstva slepega. Sposoben ga je prepoznati in ga postaviti v sredi??e. Potem ko je razjasnil, da njegova slepota ni posledica greha, zme?a prah zemlje s svojo slino in mu ga nama?e na o?i; nato mu uka?e, naj se gre umit v kopel Siloo. Ko se je slepi umil, je spet videl. Zanimivo je, da je ?ude? opisan v samo dveh vrsticah, vse druge pa pozornosti ne namenjajo sleporojenemu, ampak razpravam, ki jih je to izzvalo. Zdi se, da je njegovo ?ivljenje, zlasti pa njegovo ozdravljenje postalo banalno, anekdoti?no ali predmet razprave, pa tudi jeze in odpora. Ozdravljenega slepega je najprej izpra?evala osupla mno?ica, potem pa farizeji; ti so izpra?evali tudi njegove star?e. Pod vpra?aj so postavili identiteto ozdravljenega ?loveka; potem so zanikali Bo?je delovanje in se opravi?evali, ?e? da Bog ne dela v soboto; ?li so celo tako dale?, da so zdvomili nad tem, da se je ta ?lovek slep rodil.

Ko ima prvenstvo »sobota«, ne pa O?etova ljubezen

Celoten prizor in razprave razkrivajo, kako te?ko je razumeti Jezusova dejanja in njegove prednostne izbire. On je sposoben v sredo postaviti nekoga, ki je bil na obrobju, zlasti ?e pomislimo, da ima prvenstvo »sobota«, ne pa O?etova ljubezen, ki sku?a re?iti vse ljudi (prim. 1 Tim 2,4); slepi je moral ?iveti ne samo s svojo slepoto, ampak tudi s slepoto tistih, ki so bili okoli njega. Tak?no je upiranje in sovra?nost, ki privre iz ?lovekovega srca, kadar namesto oseb v sredi??e postavi osebne interese, etikete, teorije, domi?ljanje in ideologije, ki povsod, kamor pridejo, ne po?nejo drugega, kot da zaslepijo vse stvari in vse ljudi. Gospodova logika pa je druga?na: dale? od tega, da bi se skrival v nedejavnost ali v ideolo?ko abstrakcijo, i??e ?loveka z njegovim obli?jem, njegovimi ranami in njegovo zgodovino. Gre mu naproti in ne pusti, da bi ga zavedli govori, ki niso sposobni dati prednosti in postaviti v sredi??e tega, kar je v resnici pomembno.

Te?a ideologije in re?ima

Te de?ele dobro poznajo trpljenje ljudi, kadar je te?a ideologije ali re?ima mo?nej?a od ?ivljenja in se postavi kot norma za ?ivljenje in za vero ljudi; kadar se sposobnost odlo?anja, svoboda in prostor za ustvarjalnost zmanj?ajo ali celo izbri?ejo (prim. Okro?nica Laudato si', 108). Bratje in sestre, vi ste prena?ali govore in dejanja, ki so temeljili na diskreditaciji in so vodili vse do izgona in uni?enja tistih, ki se ne morejo braniti in uti?ati neubranih glasov. Zlasti mislimo na sedem grkokatoli?kih ?kofov, ki sem jih z veseljem razglasil za bla?ene. Pred krutim zatiranjem re?ima so pokazali zgledno vero in ljubezen do svojega ljudstva. Z velikim pogumom in notranjo mo?jo so sprejeli trdo jetni?tvo in vse vrste trpin?enja, samo da ne bi zanikali pripadnosti svoji ljubljeni Cerkvi. Ti pastirji, mu?enci vere, so romunskemu ljudstvu pridobili in zapustili dragoceno dedi??ino, ki jo lahko povzamemo v dveh besedah: svoboda in usmiljenje.

Svoboda

Ko pomislim na svobodo, ne morem, da ne bi opazil, da to bo?ansko liturgijo obhajamo na »Polju svobode«. Ta pomenljiv kraj opozarja na edinost va?ega ljudstva, ki se je uresni?ila v razli?nosti verskih izrazov. To predstavlja duhovno dedi??ino, ki tvori romunsko narodno kulturo ter identiteto in jo bogati. Novi bla?eni so trpeli in ?rtvovali svoje ?ivljenja, ko so nasprotovali nesvobodnemu ideolo?kemu sistemu, ki je bil prisilen do temeljnih ?lovekovih pravic. V tistem ?alostnem ?asu, je ?ivljenje katoli?ke skupnosti trdo preizku?al diktatorski in brezbo?ni re?im: vsi ?kofje in ?tevilni verniki Grkokatoli?ke Cerkve in Katoli?ke Cerkve latinskega obreda so bili preganjani in vr?eni v je?o.

Usmiljenje

Drugi vidik duhovne dedi??ine novih bla?enih je usmiljenje. Vztrajnost izpovedovanja zvestobe Kristusu je v njih spremljala pripravljenost na mu?eni?tvo brez sovra?tva do preganjalcev, v odnosu do katerih so pokazali veliko blagost. Zgovorno je, kar je med zaporom izjavil ?kof Iuliu Hossu: »Bog nas je poslal v te temine trpljenja, da bi podarili odpu??anje in da bi molili za spreobrnjenje vseh.« Te besede so simbol in povzetek dr?e, s katero so bla?eni v ?asu preizku?nje podpirali svoje ljudstvo, da je ?e naprej izpovedovalo vero brez popu??anja in brez povra?ilnih ukrepov. Ta dr?a usmiljenja do mu?iteljev je prero?ko sporo?ilo, saj se danes ka?e kot povabilo vsem, da bi mr?njo premagali z ljubeznijo in odpu??anjem, ko bi dosledno in pogumno ?iveli kr??ansko vero.

Ideolo?ka kolonizacija

Dragi bratje in sestre, tudi danes se ponovno pojavljajo nove ideologije, ki se sku?ajo uveljaviti na pretanjen na?in in izkoreniniti na?e ljudi iz na?ih najbolj bogatih kulturnih in verskih izro?il. Ideolo?ke kolonizacije, ki prezirajo vrednost osebe, ?ivljenja, zakona in dru?ine (prim. Posinodalna apostolska spodbuda Amoris laetitia, 40) in z odtujujo?imi ponudbami, ki so enako ateisti?ne, kot so bile v preteklosti, na poseben na?in ?kodujejo na?im mladim in otrokom, ki jih prikraj?ajo za korenine, iz katerih bi rasli (prim: Apostolska spodbuda Christus vivit, 78). Tedaj vse postane nepomembno, ?e ne slu?i neposrednim  interesom posameznika, ter zavaja ljudi, da se okori??ajo z drugimi in jih obravnavajo zgolj kot predmete (prim. Okro?nica Laudato si', 123-124). To so glasovi, ki s sejanjem strahu in delitev sku?ajo izbrisati in pokopati najdragocenej?o dedi??ino, ki je nastala v teh de?elah. V mislih imam na primer tordanski edikt iz leta 1568, ki je sankcioniral vsak radikalizem in je pospe?eval – eden prvih primerov v Evropi - dejanja verske strpnosti.

Bodite pri?e svobode in usmiljenja

Rad bi vas opogumil, da boste lu? evangelija ponesli na?im sodobnikom in se, tako kot na?i bla?eni, ?e naprej bojevali proti novim ideologijam, ki se pojavljajo. Sedaj je na nas, da se bojujemo, kakor so se oni bojevali v tistih ?asih. Bodite pri?e svobode in usmiljenja, ko boste bratstvu in dialogu dali ve?jo veljavo kot delitvam, ko boste spodbujali bratstvo krvi, ki ima svoj izvor v obdobju trpljenja, v katerem so kristjani, ki so bili v teku zgodovine razdeljeni, postali bli?ji in bolj solidarni. Najdra?ji bratje in sestre, naj vas na va?i poti spremlja varstvo Device Marije Svete Bo?je Matere in pripro?nja novih bla?enih.