杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Dejavna ljubezen

?e upo?tevamo poslanstvo, ki ga je Caritas poklicana opravljati v Cerkvi, je pomembno vedno znova skupaj premisliti pomen besede dejavna ljubezen. Dejavna ljubezen ni neko sterilno delo ali navadna milo??ina, ki jo moramo dajati, da bi na?a vest mol?ala.

Kar ne smemo nikoli pozabiti, je, da ima dejavna ljubezen svoj izvor in svoje bistvo v samem Bogu (glej Jn 4,8), je dejal pape? Fran?i?ek med govorom. »Dejavna ljubezen je objem Boga, na?ega O?eta, namenjen vsakemu ?loveku, na poseben na?in pa zadnjim in trpe?im, ki v njegovem srcu zasedajo prednostno mesto. ?e bi na dejavno ljubezen gledali kot na delo, bi Cerkev postala humanitarna organizacija, karitativno slu?enje pa 'logisti?ni oddelek'. A Cerkev ni ni? od tega. Je nekaj drugega in mnogo ve?jega. V Kristusu je znamenje in orodje Bo?je ljubezni do ?love?tva in vsega stvarstva, na?ega skupnega doma.«

Celostni razvoj

Drugi poudarek pape?evega govora ?lanom Caritas Internationalis, je bil celostni razvoj. Pri karitativnem slu?enju je v igri pogled na ?loveka, ki ga ni mogo?e zvesti na en sam vidik. Vklju?uje namre? celotnega ?loveka, ki je Bo?ji otrok, ustvarjen po Bo?ji podobi in podobnosti.

»Revni so predvsem osebe in na njihovem obli?ju se skriva obli?je samega Kristusa,« je dejal pape? Fran?i?ek. »Oni so njegovo meso, so znamenja njegovega kri?anega telesa. In na?a dol?nost je, da jih tudi na najskrajnej?ih periferijah in v podzemljih zgodovine dose?emo z rahlo?utnostjo in ne?nostjo Matere Cerkve. Usmeriti se moramo v vlaganje v celotnega ?loveka in vse ljudi, da bodo ustvarjalci in protagonisti lastnega napredka.« Slu?enje dejavne ljubezni mora zatorej izbrati »logiko celostnega razvoja kot protistrup za kulturo odmetavanja in brezbri?nosti«.

Najslab?a diskriminacija, zaradi katere trpijo revni, je pomanjkljiva duhovna pozornost, kar ?lani Caritas Internationalis vedo zelo dobro. Velik del revnih ima dolo?eno odprtost za vero, potrebujejo Boga in zato jim ne moremo odtegniti njegovega prijateljstva, njegovega blagoslova, njegove Besede, obhajanja zakramentov ter rasti in zorenja v veri. Na prvem mestu torej mora biti verska pozornost do revnih.

Ob?estvo

Tretji pomembni element, ki ga je pape? postavil v ospredje, pa je bilo ob?estvo, ki je v Cerkvi sredi??no in opredeljuje njeno bistvo. »Cerkveno ob?estvo nastane iz sre?anja z Bo?jim Sinom, Jezusom Kristusom, ki preko oznanjevanja Cerkve dosega ljudi in ustvarja ob?estvo z Njim, z O?etom in s Svetim Duhom. Ob?estvo v Kristusu in v Cerkvi po?ivlja, spremlja in podpira karitativno slu?enje tako v sami skupnosti kot v izrednih situacijah po vsem svetu. Na ta na?in diakonija dejavne ljubezni postane vidno sredstvo ob?estva v Cerkvi.« In zato je tudi Caritas Internationalis kot konfederacija spremljana s strani Dikasterija za slu?enje celostnemu ?love?kemu razvoju.

Ubo?tvo, zastonjskost in poni?nost

Pape? Fran?i?ek je zbrane na avdienci spodbudil, naj te tri temeljne vidike –  dejavno ljubezen, celostni razvoj in ob?estvo – ?ivijo s slogom ubo?tva, zastonjskosti in poni?nosti. Dejavne ljubezni po pape?evih besedah ni mogo?e ?iveti brez medosebnih odnosov z revnimi: »?iveti z revnimi in za revne. Revni niso ?tevilke, ampak so osebe. Kajti ko ?ivimo z revnimi, se u?imo udejanjati dejavno ljubezen z duhom ubo?tva, nau?imo se, da dejavna ljubezen pomeni podelitev z drugim. V resnici, ne le, da je dejavna ljubezen, ki ne se?e v ?ep, la?na ljubezen, ampak tudi, da dejavna ljubezen, ki ne vklju?uje srca, du?e in celotnega bitja, je ideja ljubezni, ki ?e ni uresni?ena.«

Karitativnost ni humanitarnost

Sveti o?e je opozoril, da je potrebna stalna pozornost, da se ne bi podleglo sku?njavi ?ivljenja neke hinavske ali zavajajo?e ljubezni; karitativnosti, ki je poistovetena z dajanjem milo??ine in dobrodelnostjo ali pa razumljena kot pomirjevalo za na?o nemirno vest. In zato se je treba tudi izogibati, da bi karitativno dejavnost izena?evali s ?lovekoljubno u?inkovitostjo ali z na?rtovalno u?inkovitostjo ali pa s pretirano in prekipevajo?o organizacijo.

Karitativni delavci niso funkcionarji

Ker je dejavna ljubezen najpomembnej?a med krepostmi, po katerih lahko hrepeni ?lovek, da bi tako lahko posnemal Boga, je pohuj?ljivo videti karitativne delavce, ki jo spremenijo v posel. Veliko govorijo o dejavni ljubezni, a ?ivijo v razko?ju ali razbrzdanosti, ali organizirajo forum o karitativnosti, pri tem pa nesmiselno razsipavajo z denarjem. »Zelo boli videti, ko se nekateri karitativni delavci spremenijo v funkcionarje in birokrate,« je dodal pape?.

Izkustveno sre?anje s Kristusom

Pri tem je poudaril, da dejavna ljubezen, karitativnost, ni neka ideja ali neko pobo?no ?ustvo, ampak je »izkustveno sre?anje s Kristusom«: »Je pripravljenost ?iveti s srcem Boga, ki nam ne pravi, naj imamo do revnih neko splo?no ljubezen, ?ustvo, solidarnost itd., ampak naj se v njih sre?amo z Njim samim (glej Mt 25,31-46), s slogom ubo?tva.«

Z veseljem pomagati rasti Bo?jemu kraljestvu

Sveti o?e se je ob koncu govora zbranim ?lanom Caritas Internationalis zahvalil za njihovo prizadevanje: »Dragi prijatelji, v imeni celotne Cerkve se vam zahvaljujem za vse, kar po?nete z in za mnoge brate in sestre, ki so v stiski, ki so pu??eni na obrobju, ki so zatirani s su?enjstvom na?ega ?asa. Spodbujam vas, da hodite dalje! Da bi lahko vsi vi, v ob?estvu s cerkveno skupnostjo, ki ji pripadate in katere izraz ste, ?e naprej z veseljem dajali svoj prispevek k rasti Bo?jega kraljestva v svetu, kraljestva pravi?nosti, ljubezni in miru. Evangelij naj vas vedno hrani in razsvetljuje, nauk in pastoralna skrb matere Cerkve pa naj vas vodita.«