杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Apostolsko potovanje v Maroko

Pape? Fran?i?ek se je v?eraj vrnil z dvodnevnega obiska Maroka (od 30. do 31. marca). ?lo je za njegovo 28. mednarodno apostolsko potovanje, ki je potekalo pod geslom Slu?abnik upanja. Sre?anja in dogodki so se odvijali v maro?ki prestolnici Rabat.

Prvo sre?anje je bilo namenjeno maro?kemu kralju Mohamedu VI., predstavnikom maro?kih oblasti in civilne dru?be ter ?lanom diplomatskega zbora. »Na teh tleh, ki so naravni most med Afriko in Evropo, ?elim poudariti potrebo po zdru?itvi na?ega napora, da damo nov zagon za izgradnjo novega sveta, ki je solidarnej?i, bolj zavzet za po?ten, pogumen in nujen trud za spo?tljiv dialog med bogastvi in posebnostmi vsakega naroda in vsake osebe. To je izziv, ki smo ga vsi poklicani sprejeti, predvsem v tem ?asu, ko nekateri ho?ejo iz razlik in napa?nega medsebojnega poznavanja ustvariti razloge za rivalstvo in razkroj,« je dejal pape? in spodbudil k skupnemu boju proti fanatizmu in fundamentalizmu, k preseganju napetosti in predsodkov ter k skupni hoji po poti solidarnosti.

Pape? Fran?i?ek in kralj Mohamed VI. sta tudi podpisala skupno izjavo o Jeruzalemu. V njej poudarjata edinstvenost in svetost mesta, izpostavljata njegov duhovni pomen in poklicanost Jeruzalema kot mesta miru. Pomembno je ohranjati in podpirati ve? verski zna?aj mesta, njegovo duhovno razse?nost in posebno kulturno identiteto. Pape? in maro?ki kralj ?e izra?ate ?eljo, da bi pripadnikom treh velikih monoteisti?nih verstev bila zagotovljena svoboden dostop in pravica do bogo?astja.

V Rabatu se je sveti o?e sre?al z migranti in spregovoril o ?tirih pomembnih elementih, povezanih s pojavim migracije: sprejeti, za??ititi, pospe?evati in integrirati. Kot je dejal, ne gre samo za migrante: »To, kar je v igri, sta obli?je, ki si ga ?elimo dati kot dru?ba, ter vrednost vsakega ?ivljenja. Storjenih je bilo veliko pozitivnih korakov naprej na razli?nih podro?jih, posebej v razvitih dru?bah, vendar pa ne smemo pozabiti, da se napredek na?ih narodov ne more meriti le po tehnolo?kem ali ekonomskem napredku. Ta je odvisen predvsem od sposobnosti dopustiti, da nas premakne in gane tisti, ki trka na vrata ter s svojim pogledom diskreditira in odvzame mo? vsem la?nim malikom, ki si lastijo in zasu?njujejo ?ivljenje; malikom, ki obljubljajo varljivo in kratkotrajno sre?o, ki je zgrajena na meji stvarnosti in trpljenja drugih.  Kako mesto postane zapu??eno in negostoljubno, ko ni ve? sposobno biti so?utno! Dru?ba brez srca … nerodovitna mati. Vi niste odrinjeni na rob, ste v sredi??u srca Cerkve.«

Med sre?anjem z duhovniki, s posve?enimi osebami in s ?lani Ekumenskega sveta cerkva, ki je potekalo v rabatski katedrali, je pape? Fran?i?ek dejal: »Kristjan se mora v teh pokrajinah nau?iti biti ?iv zakrament dialoga, ki ga Bog ho?e za?eti z vsakim mo?kim in vsako ?ensko, ne glede na to, v kak?nih razmerah ?ivi. Gre za dialog, ki smo ga povabljeni uresni?evati kot Jezus, krotak in iz srca poni?en (prim. Mt 11,29), z gore?o in nesebi?no ljubeznijo, brez ra?unov in brez omejitev, v spo?tovanju svobode oseb.«

Zadnji dogodek pape?evega obiska v Maroku je bila sveta ma?a. Pri homiliji je pape? izhajal iz evangeljske prilike o usmiljenem O?etu in v ospredje postavil dr?o tako mlaj?ega kot starej?ega sina, ter med drugim dejal: »Nedvomno so mnoge okoli??ine, ki lahko povzro?ijo lo?itve in konflikte; o?itne so situacije, ki nas lahko pripeljejo v spore in nas lo?ijo,« je dejal pape? in pripomnil, da tega ne moremo zanikati. »Vedno nas ogro?a sku?njava, da bi verjeli v sovra?tvo in ma??evanje kot upravi?eni obliki za doseganje pravi?nosti na hiter in u?inkovit na?in. A izku?nja nam pravi, da sovra?tvo, ma??evanje in izdajstvo ne povzro?ijo drugega, kakor da ubijejo du?o na?ih ljudi, zastrupljajo upanje na?ih otrok, uni?ujejo in odstranjujejo vse, kar ljubimo.« Katoli?ane v Maroku je ?e opogumil: »Spodbujam in bodrim vas, da ?e naprej pomagate rasti kulturi usmiljenja, kulturi, kjer nih?e ne gleda drugega z brezbri?nostjo in ne obrne pogleda stran, ko vidi njegovo trpljenje. Ostanite blizu malim in revnim, tistim, ki so zavrnjeni, zapu??eni in spregledani, ?e naprej bodite znamenje O?etovega objema in srca.«

Pape? v Loretu

Pape? Fran?i?ek je v za?etku minulega tedna, in sicer v ponedeljek, 25. marca, obiskal tudi marijansko sveti??e v Loretu, ki je eno od pomembnej?ih romarskih krajev v Italiji. Tukaj namre? po ozro?ilu hranijo ostanke hi?e iz Jeruzalema, v kateri je ?ivela Devica Marija in kjer je izrekla tudi svoj 'Zgodi se'. Pape? je v sveti??u Svete loretske hi?e daroval sveto ma?o, ob koncu katere je podpisal posinodalno apostolsko spodbudo v obliki pisma mladim, ki ima naslov Christus Vivit. Sveti o?e je na ta na?in ?elel Devici Mariji izro?iti apostolsko spodbudo, ki sledi zasedanju ?kofovske sinode o mladih oktobra 2018.

Na plo??adi pred loretsko baziliko je pape? nagovoril zbrane vernike in jim dejal: »Marijina hi?a je tudi hi?a dru?ine. V delikatni situaciji dana?njega sveta dru?ina, utemeljena na zakonu med mo?kim in ?ensko, prevzame bistven pomen in poslanstvo. Pomembno je ponovno odkriti na?rt, ki ga je Bog za?rtal za dru?ino, da bi poudarili njeno veli?ino in nenadomestljivost v slu?bi ?ivljenju in dru?bi. V nazare?kem domu je Marija ?ivela mnogovrstnost dru?inskih odnosov kot h?i, zaro?enka, ?ena in mati. Zato vsaka dru?ina, v svojih razli?nih ?lanih, tukaj najde sprejetost, navdih, da bi ?ivela svojo lastno identiteto. Izku?nja doma svete Device ka?e, da dru?ina in mladi ne moreta biti dve vzporedni podro?ji pastorale na?ih skupnosti, ampak se morata razvijati tesno zdru?eni, saj so mladi zelo pogosto ravno to, kar jim je dru?ina dala v obdobju rasti.«

Pape? Fran?i?ek obiskal rimsko mestno hi?o Campidoglio

V torek, 26. marca, pa je sveti o?e v Rimu obiskal mestno hi?o Campidoglio in se sre?al z rimsko ?upanjo Virginio Raggi. Pozdravil je zaposlene, besede namenil tudi Rimljanom ter v dvorani Julija Cezarja nagovoril ?e ob?inske funkcionarje. Dejal je, da »Cerkev, ki je v Rimu, ?eli pomagati Rimljanom, da najdejo ?ut pripadnosti tej izjemni skupnosti«, pri ?emer je izpostavil ?upnije, ?ole, karitativne ustanove in prostovoljsko dejavnost, ki sodelujejo s civilnimi oblastmi in celotnim mestom, da bi tako Rim ohranil svojo plemenito podobo, svojo kr??ansko ljubezen in dr?avljanski ?ut. »Rim si zaslu?i aktivno, modro in velikodu?no sodelovanje vseh,« je poudaril. Zaslu?i si, da si tako posamezni me??ani kot dru?bene sile in javne ustanove, katoli?ka Cerkev in druge verske skupnosti prizadevajo za dobro mesta in njegovih prebivalcev, predvsem tistih, ki se nahajajo na obrobju, ki so skorajda odvr?eni in pozabljeni ali pa trpijo zaradi bolezni, zapu??enosti ali osamljenosti.

Kateheza: Na? vsakdanji kruh

V sredo med splo?no avdienco je bila kateheza namenjena pro?nji iz O?ena?a, ki pravi: »Daj nam danes na? vsakdanji kruh.« Pape? Fran?i?ek je opozoril, da kruh, za katerega prosi kristjan, ni »moj« kruh, ampak je »na?« kruh. Tako ?eli Jezus, ki nas u?i, naj ga prosimo ne samo zase, ampak za vse bratstvo sveta. ?e ne molimo na ta na?in, O?ena? neha biti kr??anska molitev. ?e je Bog na? O?e, kako lahko pridemo pred Njega, ne da bi se med seboj dr?ali za roke? In ?e si kruh, ki nam ga On daje, med seboj krademo, kako se lahko imenujemo njegovi otroci? Ta molitev vsebuje dr?o empatije in solidarnosti. V svoji lakoti ?utim lakoto mno?ic in torej prosim Boga, naj bo njihova pro?nja usli?ana. Jezus tako u?i svojo skupnost, svojo Cerkev, da pred Boga prina?a potrebe vseh: »Vsi smo tvoji otroci, O?e, usmili se nas!«

Ostali dogodki minulega tedna

Sveti o?e se je prej?nji teden sre?al z udele?enci te?aja o foro interno, ki ga Apostolska penitenciarija vsako leto organizira za duhovnike, pred kratkim posve?ene duhovnike in semeni??nike tik pred posve?enjem.

V petek popoldne je pape? v okviru pobude »24 ur za Gospoda« v baziliki sv. Petra vodil spokorno bogoslu?je. Med homilijo je povabil, naj se zavedamo Bo?jega odpu??anja ter zakramentu sprave namenimo mesto, ki mu pripada tako v ?ivljenju in kot v pastorali.

Sicer pa je v minulem tednu bilo objavljeno pape?evo apostolsko pismo v obliki mota propria o za??iti mladoletnih in ranljivih odraslih oseb v Rimski kuriji in v Dr?avi mestu Vatikan. Iz?lo pa je tudi apostolsko pismo pape?a Fran?i?ka v obliki mota propria z naslovom Communis vita (?ivljenje v skupnosti), s katerim so spremenjene nekatere norme Zakonika cerkvenega prava.