杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Foro interno je foro interno!

Na za?etku sre?anja je pape? Fran?i?ek najprej ?elel izraziti svojo zaskrbljenost v zvezi z razumevanjem pojma foro interno. Kot je poudaril, ne gre za nek nepremi?ljeni izraz: »Kar je foro interno je foro interno in ne more preiti v eksterno. In to pravim, ker sem opazil, da nekatere skupine v Cerkvi, odgovorni, predstojniki me?ajo dve stvari in vzamejo iz foro interno za odlo?anje v foro eksterno in obratno. Lepo prosim, to je greh!« je poudaril pape?. »Je greh proti dostojanstvu osebe, ki zaupa duhovniku, izrazi svojo stvarnost, da bi prosila odpu??aje, zatem pa se to izrabi za urejanje stvari v skupini ali nekem gibanju, morda celo v neki novi kongregaciji. A foro interno je foro interno. Je sveta stvar,« je dodal pape? in ?e enkrat izrazil svojo zaskrbljenost v zvezi z omenjenim vpra?anjem.

Pomembnost formacije

Sicer pa je pape? v govoru izpostavil pomembnost »slu?be usmiljenja«, ki upravi?uje, zahteva in skoraj zapoveduje ustrezno formacijo, da bi sre?anje z verniki, ki prosijo za Bo?je odpu??anje, bilo vedno resni?no sre?anje zveli?anja in bi Gospodov objem bil zaznan v vsej njegovi mo?i, ki je zmo?na spremeniti, spreobrniti, ozdraviti in odpustiti.

Sveti o?e, ki je Apostolsko penitenciarijo poimenoval »sodi??e usmiljenja«, je spomnil na trideset let organiziranja te?aja o foro interno. V tej na?i dobi, ki te?e zelo hitro, je trideset let dovolj dolga doba za premislek in pregled do sedaj narejenega. Zelo veliko ?tevilo udele?encev, letos jih je ve? kot sedemsto, ka?e, kako »velika je potreba po formaciji in zanesljivosti v zvezi s temami, ki so zelo pomembne za ?ivljenje Cerkve in za izpolnjevanje poslanstva, ki ji ga je zaupal Gospod«.

?e mnogi trdijo, da je spoved, in z njo ?ut za greh, v krizi, pri ?emer je pape? pritrdil, da je treba priznati dolo?eno te?avo sodobnega ?loveka v zvezi z omenjenim, pa ?tevil?na udele?ba duhovnikov, novo posve?enih duhovnikov in tistih, ki so tik pred posve?enjem, pri?uje o stalnem zanimanju za skupno delo pri pristopanju in preseganju te krize, predvsem z »oro?jem vere« ter z zagotavljanjem vedno bolj kakovostne oskrbe, ki je zmo?na dejansko izraziti lepoto bo?jega usmiljenja.

Zakrament sprave je pot posve?evanja

Jezus je pri?el, da bi nas re?il, s tem ko nam je razodel usmiljeno Bo?je obli?je ter nas pritegnil k Njemu s svojo ?rtvijo ljubezni. »Moramo se torej vedno spominjati, da je zakrament sprave resni?na in dejanska pot posve?evanja; je u?inkovito znamenje, ki ga je Jezus pustil Cerkvi, da bi vrata O?etove hi?e ostala vedno odprta in bi tako vrnitev ljudi k Njemu vedno bila mogo?a,« je zatrdil pape? in dodal: »Zakramentalna spoved je pot posve?evanja tako za spokornika kot za spovednika. In vi, dragi spovedniki, boste to kmalu izkusili.«

Za spokornika je pot posve?evanja, ker mu veljavno podeljena zakramentalna odveza ponovno podeli krstno nedol?nost, polno ob?estvo z Bogom. To je ob?estvo, ki ga Bog nikoli ne prekine s ?lovekom, ki pa se mu ?lovek v?asih odtegne, ko slabo uporablja ?udoviti dar svobode. »Za nas duhovnike je ?etrti zakrament pot posve?evanja predvsem takrat, ko kakor vsi gre?niki poni?no pokleknemo pred spovednika in za sebe prosimo Bo?je usmiljenje. Vedno si zapomnimo, da smo najprej gre?niki, ki jim je odpu??eno, in ?ele nato slu?abniki odpu??anja.«

Duhovniki kot spovedniki imajo privilegij, da lahko stalno motrijo »?ude?e« spreobrnjenja, kar je po pape?evih besedah eden od mnogih darov, ki jim jih namenja Kristusova ljubezen: »Vedno moramo prepoznati mo?no delovanje milosti, ki je zmo?na spremeniti kamnito srce v meseno srce, gre?nika, ki je pobegnil dale?, spremeniti v skesanega sina, ki se vra?a v o?etovo hi?o.«

Zakramentalna mol?e?nost

Zato tudi Apostolska penitenciarija s tem te?ajem o foro interno nudi zelo pomembno cerkveno delo, s katerim pospe?uje potrebno formacijo za pravilno in u?inkovito obhajanje zakramenta sprave, saj je nenadomestljiva za njegovo rodovitnost. To pa zato, da bi vsaka posamezna spoved bila nov in odlo?ilen korak proti popolnej?emu posve?evanju; ne?en objem, poln usmiljenja, ki prispeva k ?irjenju Bo?jega kraljestva, kraljestva ljubezni, resnice in miru.

Sama sprava je dobro, ki ga je modrost Cerkve vedno varovala z vso svojo moralno in pravno mo?jo z zakramentalno mol?e?nostjo. ?eprav je moderna miselnost ni vedno razumela, je nujna za svetost zakramenta in za svobodo vesti skesanca. Ta pa mora biti ob vsakem trenutku gotov, da bo zakramentalni pogovor ostal znotraj spovednice, med lastno vestjo, ki se odpre za milost, in Bogom, s potrebnim posredni?tvom duhovnika. Zakramentalna mol?e?nost je obvezna in nobena ?love?ka mo? nima nad njo oblasti in je niti ne more terjati.

Pape? Fran?i?ek je sklenil s spodbudo: »Dragi mladi duhovniki, bodo?i duhovniki in dragi penitencierji, pozivam vas, da vedno z veliko dare?ljivostjo poslu?ate spovedi vernikov. Potrebna je potrpe?ljivost, a vedno z odprtim srcem, v duhu o?eta; spodbujam vas, da z njimi prehodite pot posve?evanja, kar je zakrament; motrite '?ude?e' spreobrnjenja, ki jih milost dela v skritosti spovednice, ?ude?e, ki jim boste pri?a samo vi in angeli. In da bi se lahko posve?evali predvsem vi, v poni?nem in zvestem opravljanju slu?be sprave.«