杏MAP导航

P. Ivan Herceg DJ – Vatikan

Kristjani v Maroku ste kot ko??ek kvasa

Kristjanov je v tej dr?avi zelo malo. To dejstvo pa v mojih o?eh ni problem, ?eprav priznam, da v?asih za nekatere postane te?ko ?iveti. Va? polo?aj me spominja na Jezusovo vpra?anje: »?emu je podobno Bo?je kraljestvo, ?emu naj ga primerjam? […] Podobno je kvasu, ki ga je vzela ?ena in ga umesila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo« (Lk 13,18.21). ?e Gospodove besede parafraziramo, se lahko vpra?amo: ?emu je podoben kristjan v teh podro?jih? ?emu ga lahko primerjam? Podoben je ko??ku kvasa, ki ga mati Cerkev ?eli pome?ati v veliko koli?ino moke, dokler ne bi vse testo vzhajalo. Jezus nas namre? ni izbral in poslal, da bi postali najbolj ?tevilni! Poklical nas je zaradi poslanstva. Postavil nas je v dru?bo kot majno koli?ino kvasa:  kvasa blagrov in bratske ljubezni, v kateri se lahko kot kristjani vsi znajdemo, da bi ponavzo?ali njegovo kraljestvo. Tukaj mi pride na misel nasvet, ki ga je Fran?i?ek dal svojim bratom: »Pojdite in oznanjajte evangelij in ?e je potrebno tudi z besedami.«

Sposobnost »prekvasiti«

Dragi prijatelji, to pomeni, da na?ega poslanstva kr??enih, duhovnikov in posve?enih, ni? kaj posebej ne dolo?a ?tevilo ali koli?ina prostora, ki ga zasedamo, ampak na?a sposobnost, da povzro?amo in vzbudimo spremembo, za?udenje in so?utje; dolo?a ga na?in, na katerega ?ivimo kot Jezusovi u?enci sredi tistih, s katerimi delimo vsakdan, veselje, bole?ine, trpljenje in upanje (prim. 2. vatikanski koncil; Pastoralna konstitucija Gaudium et spes, 1). Z drugimi besedami, poti poslanstva ne vodijo preko prozelitizma, prosim vas, ne preko proletizma. Spomnimo se besed Benedikta XVI.: »Cerkev se ne ?iri s prozelitizmom, ampak s privla?nostjo«. Prozelitizem vedno vodi v slepo ulico, ampak preko na?ega na?ina, kako biti z Jezusom in z drugimi. Problem torej ni v tem, da bi bili malo?tevilni, ampak da bi bili prazni, da bi postali sol, ki nima ve? okusa evangelija, ali lu?, ki ni?esar ve? ne osvetljuje (prim. Mt 5,13-15).

Mislim, da se skrb pojavi takrat, kadar nas mu?i misel, da smo pomembni samo takrat, ?e nas je veliko in ?e zasedamo vse prostore. Dobro veste, da se ?ivljenje igra z na?o sposobnostjo, da »prekvasimo« tam, kjer smo in s komer smo. ?eprav se lahko zgodi, da to na videz ne prinese zaznavnih ali takoj?nih koristi (prim. Apostolska spodbuda Evangelii gaudium, 210). Biti kristjan namre? ni pridru?itev nekemu nauku ne nekemu templju ne neki etni?ni skupini. Biti kristjan je sre?anje. Kristjani smo, ker smo bili ljubljeni in smo bili dele?ni sre?anja, ne pa sadovi prozelitizma. Biti kristjani pomeni, da vemo, da nam je bilo odpu??eno in da smo bili poslani, da bi delovali na isti na?in, na katerega je Bog deloval z nami, glede na to, da bodo po tem »vsi spoznali, da ste moji u?enci, ?e boste med seboj imeli ljubezen« (Jn 13,35).

Cerkev mora vstopiti v dialog zaradi zvestobe Gospodu

Ko se zavedam okoli??in, v katerih ste poklicani, da ?ivite svojo krstno poklicanost, svoje slu?enje, svojo posve?enost, dragi bratje in sestre, mi prihaja na misel beseda pape?a sv. Pavla VI. v okro?nici Ecclesiam suam, tako pravi: »Cerkev mora priti do dialoga s svetom, v katerem ?ivi. Cerkev postane beseda; Cerkev postane sporo?ilo; Cerkev postane pogovor« (?t. 67). Trditev, da mora Cerkev vstopiti v dialog, ni odvisno od mode in ?e manj od strategije, da bi pove?ala ?tevilo svojih ?lanov. ?e mora Cerkev vstopati v dialog, je to zaradi zvestobe svojemu Gospodu in U?itelju, ki je vse od za?etka, gnan od ljubezni, hotel stopiti v dialog kot prijatelj in nas povabiti, da bi bili dele?ni njegovega prijateljstva (prim. 2. vatikanski koncil, Dogmati?na konstitucija Dei Verbum, 2). Na ta na?in smo kot u?enci Jezusa Kristusa vse od dneva svojega krsta poklicani, da postajamo del tega dialoga odre?enja in prijateljstva, katerega prvi koristniki smo sami.

Kristjan je tukaj ?iv zakrament dialoga

Kristjan se mora v teh pokrajinah nau?iti biti ?iv zakrament dialoga, ki ga Bog ho?e za?eti z vsakim mo?kim in vsako ?ensko, ne glede na to, v kak?nih razmerah ?ivi. Gre za dialog, ki smo ga povabljeni uresni?evati kot Jezus, krotak in iz srca poni?en (prim. Mt 11,29), z gore?o in nesebi?no ljubeznijo, brez ra?unov in brez omejitev, v spo?tovanju svobode oseb. V tem duhu najdemo starej?e brate, ki nam ka?ejo pot, saj so s svojim ?ivljenjem izpri?ali, da je to mogo?e; pokazali so nam »visoko mero«, ki nas izziva in spodbuja. Kako ne bi omenili lika sv. Fran?i?ka Asi?kega, ki je sredi kri?arske vojne ?el na sre?anje s sultanom Abdelom Malikom? In kako ne bi omenili bla?enega Karla de Foucaulta, ki je, globoko zaznamovan od poni?nega in skritega ?ivljenja Jezusa v Nazaretu, ki ga je ?astil v ti?ini, ?elel biti »vesoljni brat«? Ali tudi tistih bratov in sester kristjanov, ki so se odlo?ili, da bodo solidarni z ljudstvom vse do daritve lastnega ?ivljenja? Na ta na?in Cerkev, zvesta poslanstvu, ki ga je dobila od Gospoda, vstopa v dialog s svetom in postane pogovor, sodeluje pri dogodku bratstva, ki ima svojega globokega izvira nima v nas, ampak v Bo?jem o?etovstvu.

Moliti za ljudstvo, ki nam je zaupano: O?e na?

Kot posve?eni smo poslani, da ta dialog zveli?anja ?ivimo predvsem kot pro?njo za ljudstvo, ki nam je bilo zaupano. Ko sem neko? govoril z nekim duhovnikom, ki je tako kot vi bil v neki de?eli, kjer so kristjani manj?ina, se spomnim, da mi je pripovedoval, da je molitev »o?ena?a« v njem dobila poseben odmev, ker je, ko je molil med ljudmi drugih ver, mo?no ?util besede »daj nam danes na? vsakdanji kruh«. Prosilna molitev misijonarja tudi za ljudstvo, ki mu je bilo na dolo?en na?in zaupano, ne da bi ga upravljal, ampak da bi ga ljubil, ga je pripeljala do tega, da je to molitev molil s posebnim glasom in veseljem. Bogu posve?eni, duhovnik, v svoji molitvi nosi k oltarju ?ivljenje svojih rojakov in kot skozi majno odprtino ohranja ?ivo o?ivljajo?o mo? Duha. Kako dobro je vedeti, da lahko v razli?nih kotih te de?ele, v va?ih glasovih stvarstvo lahko prosi in nenehno govori: »O?e na?«.

Tu ste vsak dan v dialogu, v sodelovanju in v prijateljstvu

Gre za dialog, ki postane molitev in ki ga konkretno lahko uresni?ujemo v imenu »?love?kega bratstva«, ki objema vse ljudi, jih zdru?uje in jih dela enake med seboj. V imenu tega bratstva, »ki ga cefrajo politike integralizma in delitev ter sistemi nezmernega dobi?ka in odvratne ideolo?ke te?nje, ki manipulirajo z narodi in z usodami ljudi« (Dokument o ?love?kem bratstvu, Abu Dabi, 4. februarja 2019). Molitev, ki ne razlikuje, ne lo?uje in ne izklju?uje, ampak postane odmev ?ivljenja bli?njega; prosilna molitev, ki je sposobna O?etu re?i: »pridi tvoje kraljestvo«. Ne z nasiljem ne s sovra?tvom ne z etni?no, versko, ekonomsko premo?jo, ampak z mo?jo so?utja, ki je bilo s kri?a razodeto za vse ljudi. To je izkustvo, ki ga ?ivi ve?ina izmed vas.

Bogu se zahvaljujem za vse, kar ste kot u?enci Jezusa Kristusa storili tukaj v Maroku, ko ste v dialogu, v sodelovanju in v prijateljstvu vsak dan na?li sredstva, da ste sejali prihodnost in upanje. Tako razkrinkate in ste sposobni pokazati vse poskuse, da bi razlike in nevednost uporabili za sejanje strahu, sovra?tva in konflikta. Ker vemo, da strah in sovra?tvo, ko sta gojena in manipulirana, destabilizirata na?e skupnosti in jih pu??ata duhovno neza??itene.

Ekumenizem dobrote in dialog bratstva

Spodbujam, da brez vsake druge ?elje kot te, da poka?ete navzo?nost in ljubezen Kristusa, ki je zaradi nas postal ubog, da bi mi po njegovem ubo?tvu obogateli (prim. 2 Kor 8,9), da ?e naprej postajajte bli?nji tistim, ki jih pogosto pu??ajo zadaj, male in uboge, zapornike in migrante. Naj bo va?a dobrota vedno dejavna in naj tako postaja pot edinosti med kristjani vseh veroizpovedi, ki so v Maroku: to je ekumenizem dobrote. Da bo mogla biti tudi pot dialoga in sodelovanja z na?imi brati in sestrami muslimani in z vsemi ljudmi dobre volje. Gre za dobroto zlasti do najbolj ubogih, ki je najbolj?a prilo?nost, ki jo imamo na voljo, za nadaljevanje dela za kulturo sre?anja. Naj bo to kon?no tak na?in, ki ranjenim, preizku?enim in izklju?enim omogo?i, da se bodo v znamenju bratstva prepoznali kot ?lani ene same ?love?ke dru?ine. Kot u?enci Jezusa Kristusa imejte v tem duhu dialoga in sodelovanja vedno pri srcu, da boste dali svoj prispevek v slu?enju pravi?nosti in miru, vzgoje otrok in mladih, za??iti in spremljanju starej?ih, slabotnih, prizadetih in zatiranih.

Pozdrav vsem, ki so navzo?i preko molitve

Vsem vam, bratje in sestre, se ponovno zahvaljujem za va?o navzo?nost in va?e poslanstvo v Maroku. Hvala za stalnost va?ega poni?nega slu?enja in nevsiljive navzo?nosti po zgledu va?ih starej?ih v posve?enem ?ivljenju, med katerimi ?elim pozdraviti dekanjo s. Ersilio. Po tebi, draga sestra, se s prisr?nim pozdravom obra?am na starej?e brate in sestre, ki zaradi svojega zdravja niso telesno prisotni, a so z nami zdru?eni po molitvi.

Glejte v prihodnost, v katero vas Duh projicira

Vsi vi ste pri?e zgodovine, ki je ?astitljiva, saj je zgodovina ?rtev, upanja, vsakdanjega boja, ?ivljenja, pou?itega v slu?enju, vztrajnosti pri napornem delu, saj je vsako delo »pot na ?elu« (prim. Apostolska spodbuda Evangelii gaudium, 96). A dovolite mi, da povem tudi: »Nimate samo ?astitljive zgodovine, ki se jo morate spominjati in jo pripovedovati, ampak tudi veliko zgodovino, ki jo morate zgraditi! Glejte v prihodnost, obiskujte prihodnost, v katero vas Duh projicira« (Posinodalna apostolska spodbuda Vita consacrata, 110), da boste ?e naprej ?ivo znamenje tistega bratstva, v katero vas je poklical O?e, brez voluntarizma in resignacije, ampak kot verujo?i, ki vedo, da nas Gospod stalno prehiteva in odpira prostore upanja tam, kjer se je zdelo, da je nekaj ali nekdo izgubljen.

Pro?nja Gospodu za blagoslov

Naj Gospod blagoslovi vsakega izmed vas, po vas pa ?lane vseh va?ih skupnosti. Njegov Duh naj vam pomaga, da boste obrodili bogate sadove: sadove dialoga, pravi?nosti, miru, resnice in ljubezni, da bo tukaj, v tej od Boga ljubljeni de?eli, raslo ?love?ko bratstvo. In, prosim vas, ne pozabite moliti zame. Hvala!

Molitev Angel Gospodov

Po tem govoru, ki so ga navzo?i v rabatski katedrali sprejeli z aplavzom, je pape? Fran?i?ek povabil: »Sedaj pa se postavimo pod varstvo Device Marije in zmolimo Angel Gospodov«.