杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Pape? je dejal, da je obisk Maroka zanj razlog veselja in hvale?nosti, saj bo lahko odkril lepoto te de?ele, naroda in tradicij. »Hvale?nost, ki se spreminja v pomembno prilo?nost za pospe?evanje medverskega dialoga in medsebojnega poznavanja med verniki na?ih dveh verstev, medtem ko se po osemsto letih spominjamo zgodovinskega sre?anja med sv. Fran?i?kom Asi?kim in sultanom Malek-al-Kamilom. To prero?ko sre?anje dokazuje, da je pogum za sre?anje in za ponujeno roko pot miru in harmonije za ?love?tvo tam, kjer sta ekstremizem in sovra?tvo dejavnika lo?evanja in uni?evanja,« je zatrdil pape? in izrazil upanje, da bosta spo?tovanje in sodelovanje prispevala k poglobitvi medsebojnih vezi iskrenega prijateljstva, skupnostim pa pomagala pripraviti bolj?o prihodnost za nove generacije.

Skupaj graditi novi svet

Izpostavil je potrebo po povezovanju: »Na teh tleh, ki so naravni most med Afriko in Evropo, ?elim poudariti potrebo po zdru?itvi na?ega napora, da damo nov zagon za izgradnjo novega sveta, ki je solidarnej?i, bolj zavzet za po?ten, pogumen in nujen trud za spo?tljiv dialog med bogastvi in posebnostmi vsakega naroda in vsake osebe. To je izziv, ki smo ga vsi poklicani sprejeti, predvsem v tem ?asu, ko nekateri ho?ejo iz razlik in napa?nega medsebojnega poznavanja ustvariti razloge za rivalstvo in razkroj.«

Po pape?evih besedah je torej bistveno, da se za sodelovanje pri izgrajevanju odprte, pluralne in solidarne dru?be stalno in neprenehoma razvijajo in osvajajo naslednji elementi: kultura dialoga kot tista pot, na katero se je treba podati; sodelovanje kot na?in delovanja; medsebojno poznavanje kot metoda in kriterij. »To je pot, na katero smo poklicani se podati brez omahovanja, da bi si pomagali skupaj presegati napetosti in nerazumevanja, maske in stereotipe, ki vedno vodijo v strah in nasprotovanje; in bi tako odprli pot duhu koristnega in spo?tljivega sodelovanja. Nujno je, da se zoperstavimo fanatizmu in fundamentalizmu s solidarnostjo vseh vernikov, pri tem pa imamo kot oporno to?ko na?ega delovanja vrednote, ki so nam skupne.« Pri tem je pape? izrazil veselje, da bo lahko obiskal In?titut Mohameda VI. za imame, pridigarje in pridigarke, ki je namenjen ustrezni in zdravi formaciji proti vsem oblikam ekstremizma, ki pogosto vodijo v nasilje in terorizem in ki v vsakem primeru predstavljajo ?alitev vere in samega Boga. »Vemo namre?, kako zelo je potrebna ustrezna priprava prihodnjih verskih voditeljev, ?e ?elimo v srcu novih generacij obuditi resni?ni verski ?ut,« je dodal.

Svoboda vesti in verska svoboda

Zatorej, pristen dialog nas vabi, da ne podcenjujemo pomembnosti verskega faktorja pri gradnji mostov med ljudmi in pri uspe?nem spoprijemanju s prej omenjenimi izzivi. V spo?tovanju na?ih razlik nam vera v Boga nalaga, da priznamo dragoceno dostojanstvo vsakega ?loveka, kakor tudi njegovih neodtujljivih pravic. Kot je dejal pape?: »Mi verujemo, da je Bog ustvaril ljudi enake v pravicah, dol?nostih in dostojanstvu in da jih je poklical ?iveti kot brate in sestre ter ?iriti vrednote dobrote, ljubezni in miru. Zato sta tudi svoboda vesti in verska svoboda – ki se ne omejuje samo na svobodo bogo?astja, ampak mora vsakemu omogo?ati, da ?ivi v skladu z lastnim verskim prepri?anjem –, nelo?ljivo povezani s ?love?kim dostojanstvom. V tem duhu je vedno potrebno, da od preproste strpnosti preidemo na spo?tovanje do drugih. Kajti gre za odkritje in sprejetje drugega v posebnosti njegove vere ter za obogatitev z razli?nostjo v odnosu, zaznamovanem z dobrohotnostjo in iskanjem tistega, kar lahko delamo skupaj. Razumljena na ta na?in, gradnja mostom med ljudmi z vidika medverskega dialoga zahteva, da se jo ?ivi v znamenju sobivanja, prijateljstva in ?e bolj bratstva.«

Proti instrumentalizaciji vere

Pape? je spomnil, da se je temu vpra?anju posvetila mednarodna konferenca o pravicah verskih manj?in v islamskem svetu, ki je potekala januarja 2016 v Marake?u. Izrazil je zadovoljstvo, da se je obsodilo vsako instrumentalizacijo verstva za diskriminacijo ali napadanje drugih verstev, pri tem pa se je izpostavilo, da je treba iti onkraj pojmov dr?avljanstva in verske manj?ine, v korist pojma osebe, ki mora imeti sredi??ni zna?aj v vsaki pravni ureditvi.

Prero?ko znamenje je po pape?evem prepri?anju tudi ustanovitev Ekumenskega in?tituta Al Mowafaqa v Rabatu leta 2012, ki so jo spodbudile katoli?ka Cerkev in protestantske cerkve v Maroku. In?titut ?eli pripevati k pospe?evanju ekumenizma ter dialoga s kulturo in z islamom. »Ta hvalevredna iniciativa izra?a zaskrbljenost kristjanov, ki ?ivijo v tej dr?avi, in njihovo pripravljenost graditi mostove ter tako pokazati na ?love?ko bratstvo in mu slu?iti.«

Kot je nadaljeval pape? Fran?i?ek, vse to so poti, ki zaustavljajo »instrumentalizacijo vere za spodbujanje sovra?tva, ekstremizma ali slepega fanatizma ter postavljajo konec uporabi Bo?jega imena za upravi?evanje uboja, pregona, terorizma in zatiranja«.

Skrb za skupen dom

Pristen dialog, ki ga ?elimo razviti, nas prav tako usmerja k upo?tevanju sveta, v katerem ?ivimo, kar je na? skupen dom. Pape? je omenil mednarodno konferenco o podnebnih spremembah COP 22, ki je potekala v Maroku in med katero je bila poudarjena potreba po za??iti planeta, na katerega nas je postavil Bog, da bi ?iveli in prispevali k resni?nemu »ekolo?kemu spreobrnjenju«, ki je potrebno za celostni ?love?ki razvoj. Fran?i?ek je dodal, da ceni vse nadaljnje korake, ki bodo ?e storjeni na tem podro?ju, ter izrazil zadovoljstvo nad solidarnostjo med dr?avami in narodi, z namenom, da bi se na?le pravilne in trajne re?itve za probleme, ki ogro?ajo skupen dom in samo pre?ivetje ?love?ke dru?ine. »Skupaj, v potrpe?ljivem in opreznem, iskrenem in po?tenem dialogu lahko upamo, da bomo na?li ustrezne odgovore in obrnili potek globalnega segrevanja ter izkoreninili rev??ino,« je zatrdil pape?.

Maroko – branik za migrante in begunce

Spregovoril je ?e o migracijski krizi, ki je za vse poziv k iskanju konkretnih na?inov, da se izruvajo vzroki, ki mnoge osebe silijo, da zapustijo svojo dr?avo in svojo dru?ino ter se na koncu pogosto znajdejo izrinjeni in zavrnjeni. Pape? je spomnil na medvladno konferenco o svetovnem dogovoru za varno in urejeno migracijo, ki je potekala decembra lani prav tako v Maroku in med katero je bil sprejet dokument, ki bi naj postal oporna to?ka za vso mednarodno skupnost. Obenem pa je res, da je treba narediti ?e veliko, kot je pripomnil Fran?i?ek, predvsem ker se je s tem dokumentom treba vsaj na moralni ravni obvezati s konkretnimi dejanji in predvsem spremeniti dr?o do migrantov, da ne bodo obravnavani kot ?tevilke, ampak kot osebe.

»Vi veste, kako zelo mi je mar za pogosto stra?no usodo teh oseb, ki v ve?ini ne bi zapustile svojih dr?av, ?e ne bi bile prisiljene,« je zatrdil. »Upam, da bo Maroko, ki je z veliko razpolo?ljivostjo in gostoljubnostjo sprejel omenjeno konferenco, ?e naprej hotel v mednarodni skupnosti biti branik ?love?kosti za migrante in begunce, da bi lahko bili tako tukaj kot drugod ?love?ko sprejeti in za??iteni ter da bi se lahko vlagalo v njihovo situacijo in bi bili integrirani z dostojanstvom.« Ko bodo razmere ustrezne, se bodo lahko odlo?ili in se vrnili na svoje domove v varnih pogojih, ki bodo spo?tovali njihovo dostojanstvo in njihove pravice. »Gre za pojav, za katerega se ne bo nikoli na?lo re?itve z graditvijo zidov, s ?irjenjem strahu pred drugim ali z odtegovanjem pomo?i tem, ki upajo na upravi?eno izbolj?anje ?ivljenja zase in za svoje dru?ine. Vemo tudi, da gre utrditev pravega miru preko vzpostavljanja dru?bene pravi?nosti, ki je nujna, da se popravijo ekonomska neravnovesja in politi?ni nemiri, ki so bili vedno glavni dejavniki napetosti in gro?enj za vso ?love?tvo,« je bil jasen sveti o?e.

Katoli?ani v Maroku v prizadevanju za bratstvo

Pape? Fran?i?ek je ob koncu ?e zatrdil, da se kristjani veselijo svojega mesta v maro?ki dru?bi ter ?elijo prispevati k izgrajevanju solidarnega in cveto?ega naroda, upo?tevajo? vedno skupno dobro naroda. »Iz tega zornega kota se mi zdi pomembno prizadevanje katoli?ke Cerkve v Maroku preko svojih dru?benih dejavnosti in na podro?ju izobra?evanja preko svojih ?ol, ki so odprte za u?ence vseh veroizpovedi, verstev in narodnosti. Medtem ko se zahvaljujem Bogu za opravljeno pot, mi dovolite, da spodbudim katoli?ane in kristjane, naj so tu v Maroku slu?abniki, promotorji in branitelji ?love?kega bratstva.«