杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Pape? Fran?i?ek je homilijo med dana?njo sveto ma?o oprl na evangeljski odlomek, ki nam pribli?a priliko o usmiljenem o?etu. »In vstal je ter ?el k o?etu. Ko je bil ?e dale?, ga je o?e zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil« (Lk 15,20), beremo v Lukovem evangeliju. Kot je zatrdil pape?, nam s temi besedami »evangelij vnese v srce priliko, ki izra?a dr?o o?eta, ko vidi vra?anje svojega sina: ganjen do globine ne ?aka, da pride v hi?o, ampak preseneti in mu ste?e naproti. Sin, ki je pri?akovan in za?elen. O?e, ki je ganjen, ko ga vidi, da se vra?a.«

O?e gre tudi k starej?emu sinu

A to ni bil edini trenutek, ko je O?e tekel. Njegovo veselje bi bilo nepopolno brez navzo?nosti drugega sina. Zato gre ven in stopi tudi k njemu, da bi ga povabil, naj se udele?i praznovanja. A zdi se, da starej?emu sinu niso v?e? zabave ob dobrodo?lici. Ne prenese o?etovega veselja in ne prizna vrnitve svojega brata: »ta tvoj sin«, pravi. Zanj njegov brat ostaja izgubljen, saj ga je ?e izgubil v svojem srcu.

Osirotelost in izoliranost brata

V svoji nezmo?nosti, da bi se udele?il praznovanja, ne le da ne prizna svojega brata, ampak tudi ne prizna svojega o?eta. »Raje ima osirotelost kot bratstvo, izoliranost kot sre?anje, zagrenjenost kot praznovanje. Nima le te?av z razumevanjem in odpu??anjem bratu, niti mu ne uspe sprejeti o?eta, ki je zmo?en odpustiti, pripravljen ?akati in bdeti, da ne bi nih?e ostal izklju?en, skratka o?eta, ki je zmo?en ?utiti usmiljenje,« je pojasnil pape?.

Na?a ?love?kost

Na pragu tiste hi?e se zdi, da se ka?e skrivnost na?e ?love?kosti: na eni strani imamo zabavo ob sinovi vrnitvi, na drugi strani pa dolo?en ob?utek izdajstva in ogor?enosti nad praznovanjem njegove vrnitve. Na eni strani gostoljubnost do tistega, ki je izkusil bedo in bole?ino, ki je pri?el celo do tega, da je smrdel in se hotel hraniti s tistim, kar so jedli pra?i?i; na drugi strani pa jeza in bes, ker se je dalo prostor nekomu, ki ga ni bil vreden in si ni zaslu?il tak?nega objema.

Napetost med nami in v nas

Kot je nadaljeval pape?, se tako ponovno pojavi napetost, ki se ?ivi med na?imi ljudmi in v na?ih skupnostih, celi znotraj nas samih: »Napetost, ki nas, za?en?i s Kajnom in Abelom, naseljuje in ki smo ji poklicani pogledati v obraz. Kdo ima pravico, da ostane med nami, da ima mesto za na?o mizo in pri na?ih sre?anjih, v na?ih skrbeh in zaskrbljenostih, na na?ih trgih in v mestih? Zdi se, da ?e naprej odmeva tisto bratomorno vpra?anje: Sem mar jaz varuh svojega brata?« (glej 1 Mz 4,9).

Na pragu tiste hi?e se pojavijo lo?itve in spori, agresivnost in konflikti, ki bodo vedno tolkli po vratih na?ih velikih ?elja, na?ih bojev za bratstvo, da bi vsaka oseba lahko ?e zdaj do?ivela svoje sinovsko stanje in dostojanstvo.

O?etova ?elja

A na pragu tiste hi?e bo z vso jasnino ?arela, brez tuhtanja in izgovorov, ki ji jemljejo mo?, O?etova ?elja: da bi vsi njegovi otroci bili dele?ni njegovega veselja, da nobeden ne bi ?ivel v ne?love?kih razmerah kakor njegov mlaj?i sin in ne v osirotelosti, izoliranosti in bridkosti kakor starej?i sin. Njegovo srce ho?e, da se vsi ljudje re?ijo in dose?ejo spoznanje resnice (glej 1 Tim 2,4).

Sku?njava, da bi verjeli v sovra?tvo in ma??evanje

»Nedvomno so mnoge okoli??ine, ki lahko povzro?ijo lo?itve in konflikte; o?itne so situacije, ki nas lahko pripeljejo v spore in nas lo?ijo,« je dejal pape? in pripomnil, da tega ne moremo zanikati. »Vedno nas ogro?a sku?njava, da bi verjeli v sovra?tvo in ma??evanje kot upravi?eni obliki za doseganje pravi?nosti na hiter in u?inkovit na?in. A izku?nja nam pravi, da sovra?tvo, ma??evanje in izdajstvo ne povzro?ijo drugega, kakor da ubijejo du?o na?ih ljudi, zastrupljajo upanje na?ih otrok, uni?ujejo in odstranjujejo vse, kar ljubimo.«

Gledati O?etovo srce

Po pape?evih besedah nas Jezus zato vabi, naj gledamo in motrimo O?etovo srce: »Samo tako se bomo lahko vsak dan prepoznali kot bratje. Samo za?en?i pri tem prostranem obzorju, ki nam lahko pomaga presegati na?e kratkovidne lo?itvene logike, bomo zmo?ni dose?i pogled, ki ne zatemnjuje ali zanikuje na?ih razlik, s tem pa morda ho?e dose?i prisilno edinost ali tiho marginalizacijo. Samo ?e zmoremo vsak dan dvigniti o?i v nebo in re?i 'O?e na?', bomo lahko vstopili v dinamiko, ki nam omogo?a gledati in drzniti si ?iveti ne kot sovra?niki, ampak kot bratje.«

Vse, kar je moje, je tvoje

»Vse, kar je moje, je tvoje« (Lk 15,31), pravi o?e starej?emu sinu. In ne govori samo o materialnih dobrinah, ampak o svoji ljubezni in so?utju. »To sta kristjanovo najve?ja dedi??ina in bogastvo. Kajti namesto da se ocenjujemo ali klasificiramo na osnovi moralnega, socialnega, etni?nega ali verskega polo?aja, lahko vidimo, da obstaja neko drugo stanje, ki ga ne bo nih?e mogel ne odstraniti ne uni?iti, saj je ?isti dar: to je stanje otrok, ki so ljubljeni, pri?akovani in praznovani s strani O?eta.«

»Vse, kar je moje, je tvoje«, tudi moja zmo?nost so?ustvovanja, pravi O?e. Pape? Fran?i?ek je opozoril: »Ne padimo v sku?njavo, da bi svojo pripadnost otrok zvedli na vpra?anje zakonov in prepovedi, dol?nosti in izpolnitev. Na?a pripadnost in na?e poslanstvo ne bosta vzklila iz volontarizmov, legalizmov, relativizmov ali integrizmov, ampak iz vernih oseb, ki bodo vsak dan s poni?nostjo in vztrajnostjo prosile 'Pridi tvoje kraljestvo'.«

Konec prilike pi?emo mi sami

Evangeljska prilika nam pu??a odprti konec. Vidimo o?eta, kako prosi starej?ega sina, naj vstopi in se pridru?i praznovanju usmiljenja. Evangelist ni? ne pove o tem, kako se je odlo?il. Se je pridru?il zabavi? Lahko si predstavljamo, da je namen tega odprtega konca, da ga vsaka skupnost, vsak med nami lahko zapi?e s svojim ?ivljenjem, s svojim pogledom in s svojo dr?o do drugih. Kristjan ve, da je v O?etovi hi?i mnogo bivali??. Zunaj pa ostanejo samo tisti, ki no?ejo biti del njegovega veselja.

Pomagati rasti kulturi usmiljenja

»Dragi bratje,« je dejal pape? Fran?i?ek ob koncu homilije, »?elim sem vam zahvaliti za na?in, kako pri?ujete evangelij usmiljenja na teh tleh. Hvala za trud, ki ste ga vlo?ili, da bi va?e skupnosti bile oaze usmiljenja. Spodbujam in bodrim vas, da ?e naprej pomagate rasti kulturi usmiljenja, kulturi, kjer nih?e ne gleda drugega z brezbri?nostjo in ne obrne pogleda stran, ko vidi njegovo trpljenje. Ostanite blizu malim in revnim, tistim, ki so zavrnjeni, zapu??eni in spregledani, ?e naprej bodite znamenje O?etovega objema in srca. Naj vas Usmiljeni in Milostljivi – kot ga pogosto kli?ejo na?i bratje in sestre muslimani – krepi in daje rodovitnost delom svoje ljubezni.«

Pape? ob koncu ma?e spodbudil k dialogu in sodelovanju

Ob koncu svete ma?e se je pape? Fran?i?ek zahvalil za obisk Maroka. Najprej kralju Mohamedu VI. za povabilo ter tudi oblastem in vsem osebam, ki so sodelovale za uspeh potovanja. Zahvalo je izrazil tudi nad?kofoma v Rabatu in Tangeriju, ?kofom, duhovnikom, redovnikom in redovnicam ter vsem vernikom laikom, ki v Maroku slu?ijo ?ivljenju in poslanstvu Cerkve. »Hvala vam, dragi bratje in sestre, za vse, kar ste storili, da ste pripravili to potovanje, in za vse kar smo lahko med seboj podelili zahvaljujo? veri, upanju in ljubezni. S temi ob?utki hvale?nosti vas ?elim ponovno opogumiti pri vztrajanju na poti dialoga z na?imi brati in sestrami muslimani in tudi k sodelovanju, da bi postalo vidno univerzalno bratstvo, ki ima svoj izvor v Bogu. Da boste lahko tukaj slu?abniki upanja, ki ga svet zelo potrebuje. In, lepo prosim, ne pozabite moliti zame,« je sklenil sveti o?e.