杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Sveti o?e je v govoru spomnil na bogato zgodovino mesta Rima. Je domovina izvirnega pojmovanja prava, ki se je oblikovalo na prakti?ni modrosti njegovega prebivalstva in doseglo svet s svojimi na?eli in institucijami. Je mesto, ki je prepoznalo vrednost in lepoto filozofije, umetnosti in kulture na splo?no. Rim je tudi mesto mu?eni?tva svetih apostolov Petra in Pavla, katerih kri, zdru?ena s krvjo mnogih drugih pri?evalcev, se je spremenila v seme novih generacij kristjanov. Ti so dali mestu novo podobo, ki tudi danes iz?areva bogastvo spomenikov, umetnostnih del, cerkva in zgradb, ki so na izjemen na?in razvr??eni po vseh sedmih rimskih gri?ih, med katerimi je Kapitolski prvi.

Rim je v svoji skoraj 2800-letni zgodovini znal sprejeti in integrirati razli?ne prebivalce in osebe, ki so prihajali iz vseh koncev sveta ter pripadali najrazli?nej?im socialnim in ekonomskim kategorijam, brez odstranjevanja razlik, brez poni?evanja ali tla?enja posebnih zna?ilnosti in identitet. Vsaki od njih je dodelil rodovitna tla, tisti primeren humus, ki spodbudi najbolj?e in v vzajemnem dialogu dodeli obliko novim identitetam.

Lo?itev med civilno in versko oblastjo

To mesto je sprejelo ?tudente in romarje, turiste, begunce in migrante iz razli?nih italijanskih delov in mnogih dr?av sveta. Postalo je privla?na to?ka in sti?i??e. Sti?i??e med celinskim severom in sredozemskim svetom, med latinsko in germansko civilizacijo, med posebnimi pravicami in mo?jo civilnih oblasti in duhovnih oblasti. Po pape?evem prepri?anju lahko zatrdimo, da »se je zahvaljujo? mo?i evangeljskih besed tukaj za?elo tisto preudarno lo?evanje, v vzajemnem spo?tovanju in sodelovanju za dobro vseh, med civilno in versko oblastjo, ki je bolj usklajeno z dostojanstvom ?love?ke osebe in ji nudi prostore svobode in soudele?be«.

Dialog in sodelovanje

Rim je torej postal cilj in simbol za vse, ki so ga prepoznali kot prestolnico Italije in center katolicizma in kamor so se podali, da bi ob?udovali spomenike in sledi preteklosti, po?astili spomin na mu?ence, obhajali pomembne praznike liturgi?nega leta in jubileje, a tudi da bi delali v ustanovah italijanske dr?ave in Svetega sede?a. Kot je izpostavil pape?,  »Rim torej v nekem smislu obvezuje svetno in duhovno oblast k stalnemu dialogu, stabilnemu sodelovanju v vzajemnem spo?tovanju; in zahteva tudi kreativnost, tako v vsakodnevnem tkanju dobrih odnosov kot v pristopanju k ?tevilnim problemom, ki jih upravljanje s tako ogromno dedi??ino nujno nosi s sabo.«

Ustrezno upravljanje mesta

Rim ima posebno poklicanost, je nositelj poslanstva in ideala, ki gre ?ez gore in morja in se o njem govori vsem, bli?njim in daljnim, ne glede na narod, ki mu pripadajo, jezik, ki ga govorijo, kakr?na koli je barva njihove ko?e. Kot sede? naslednika sv. Petra, je osrednja duhovna to?ka za ves katoli?ki svet. »Ta posebna zgodovinska, kulturna in institucionalna identiteta Rima zahteva, da je kapitolska uprava sposobna upravljati to kompleksno stvarnost z ustreznimi normativnimi sredstvi in prikladno oskrbo virov.« ?e odlo?ilneje pa je, da »Rim ostane na ravni svojih nalog in svoje zgodovine, da zna tudi v spreminjajo?ih se vsakdanjih okoli??inah biti svetilnik civilizacije in u?itelj sprejemanja, da ne izgubi modrosti, ki se izra?a v sposobnosti integracije vsakega, ki mu pomaga biti v polnem pomenu soudele?en pri skupni usodi«.

Rim si zaslu?i sodelovanje vseh

Pape? je zatrdil, da »Cerkev, ki je v Rimu, ?eli pomagati Rimljanom, da najdejo ?ut pripadnosti tej izjemni skupnosti«, pri ?emer je izpostavil ?upnije, ?ole, karitativne ustanove in prostovoljsko dejavnost, ki sodelujejo s civilnimi oblastmi in celotnim mestom, da bi tako Rim ohranil svojo plemenito podobo, svojo kr??ansko ljubezen in dr?avljanski ?ut. »Rim si zaslu?i aktivno, modro in velikodu?no sodelovanje vseh,« je poudaril. Zaslu?i si, da si tako posamezni me??ani kot dru?bene sile in javne ustanove, katoli?ka Cerkev in druge verske skupnosti prizadevajo za dobro mesta in njegovih prebivalcev, predvsem tistih, ki se nahajajo na obrobju, ki so skorajda odvr?eni in pozabljeni ali pa trpijo zaradi bolezni, zapu??enosti ali osamljenosti.

Rim, gostoljubno mesto

Pape? je v nadaljevanju izpostavil prihod mnogih migrantov, ki be?ijo pred vojnami in rev??ino in si ?elijo zgraditi varno in dostojno ?ivljenje. »Rim, gostoljubno mesto, je poklican pristopiti k temu epohalnemu izzivu v skladu s svojo plemenito zgodovino; svoje energije naj nameni sprejemanju in integriranju, da bi tako napetosti in probleme preoblikoval v prilo?nosti za sre?anje in rast.« Rim, prepojen s krvjo mu?encev, naj zna iz svoje kulture, pre?ete z vero v Kristusa, ?rpati vire ustvarjalnosti in karitativnosti, ki so potrebni za premagovanje strahu, ki blokira iniciative in mo?ne re?itve. Slednje bi lahko pomagale mestu, da bi se razcvetelo, pobratilo in ustvarilo razvojne prilo?nosti, tako ob?inske in kulturne kot ekonomske in socialne. »Rim, mesto mostov in ne zidov,« je izpostavil Fran?i?ek. »Ne se bati dobrote in ljubezni! Sta ustvarjalni in oblikujeta mirno dru?bo, zmo?no pomno?iti mo?i, pristopiti k problemom z vedrino in z manj tesnobe, z ve? dostojanstva in spo?tovanja do vsakega, ter se odpreti za nove razvojne prilo?nosti.«

Sveti sede? pripravljen sodelovati za dobro mesta

Sveti o?e je ob koncu zagotovil, da ?eli Sveti sede? vedno bolj in bolje sodelovati za dobro mesta, v slu?enju vsem, predvsem najrevnej?im in najbolj prikraj?anim, za kulturo sre?anja in za celostno ekologijo. Sveti sede? spodbuja vse svoje institucije in strukture, kakor tudi vse osebe in skupnosti, ki so z njim povezane, naj si aktivno prizadevajo za u?inkovito in mikavno pri?evanje vere, ki je dejavna, iniciativna in ustvarjalna v slu?bi dobrega. Izrazil je svoje najbolj?e ?elje, da bi se vsi ?utili v polnosti vklju?ene za doseganje tega cilja, da bi z jasnostjo idej in mo?jo vsakodnevnega pri?evanja utrdili najbolj?a izro?ila Rima in njegovega poslanstva ter da bi to pomagalo k moralni in duhovni prenovi mesta.