U膷enje sv. Avgu拧tina in u膷iteljstvo Leona XIV., v svojem srcu sre膷ati Boga
Tiziana Campisi 鈥� Vatikan
V pape啪evih besedah, namenjenih Cerkvi in svetu, odmevajo poudarki na 膷lovekovi notranjosti, introspekciji, poglobljenem premi拧ljevanju in osebni analizi, ki so zaznamovali 啪ivljenjsko pot svetega Avgu拧tina. Ta sposobnost zrenja vase, raziskovanja lastnih ob膷utkov, 膷ustev, stisk in skrbi, veselja in sanj, hrepenenj in strahov 鈥� se ka啪e v spisih tega velikega cerkvenega o膷eta in bralcem pomaga, da se podajo na pot vase, ki vodi k Bogu.
Resnico je najprej iskal pri manihejcih, nato pristal v skepticizmu akademskih filozofov, zatem pa se 鈥� zahvaljujo膷 poslu拧anju pridig milanskega 拧kofa Ambrozija 鈥� posvetil branju neoplatonikov, ki mu pomagajo, da se vrne vase, vstopi v globine svojega srca, odkrije zmo啪nost dviganja k Bogu in razumevanja Bo啪je besede. Avgu拧tin s pomo膷jo pisem svetega Pavla pride do sklepa, da je Kristus pot, resnica in 啪ivljenje. On je posrednik med 膷lovekom in Bogom, je Modrost, ki je postala meso, je poni啪ni Odre拧enik 膷love拧tva, ki je sam sebe izpraznil svoje enakosti z Bogom in postal podoben ljudem, da bi jih odre拧il.
Kar i拧膷emo zunaj, i拧膷imo v srcu
Avgu拧tinova pot 鈥� od 19. do 33. leta starosti, torej od filozofije do popolne izro膷itve Kristusu 鈥� nas u膷i, da mora 膷lovek najprej spoznati samega sebe, da bi lahko spoznal Boga, prese膷i mora svojo zunanjost, da bi dosegel svojo notranjost, kjer prebiva Bo啪ja lu膷 in kjer se nahaja Bo啪ja podoba. Kot zapi拧e Avgu拧tin: »Ne hôdi ven, ampak se vrni sam vase; v notranjem 膷loveku prebiva resnica« (O pravi veri 39,72).
V Izpovedih poziva, naj Njega, ki ga i拧膷emo zunaj, i拧膷emo v svojem srcu (prim. Izpovedi V, 2). V Govorih o Janezovem evangeliju (18, 10) pa spodbuja, naj vstopimo v svoje srce in tam pogledamo, kaj lahko zaznamo o Bogu, kajti tam se nahaja Bo啪ja podoba, v 膷lovekovi notranjosti prebiva Kristus. Za Avgu拧tina je cilj Bog, 膷lovek pa se steguje k svojemu Stvarniku in vse njegovo 啪ivljenje je nenehno nemirno iskanje. Ni naklju膷je, da je pape啪 Leon XIV. homilijo med ma拧o ob za膷etku svojega pontifikata za膷el z znanim stavkom iz Avgu拧tinovih Izpovedi: »Zase si nas ustvaril in nemirno je na拧e srce, dokler ne po膷ije v tebi« (I,1,1) ter tako spodbudil k poglabljanju odnosa z Bogom in torej Jezusom.
Vpra拧anje o lastnem odnosu z Bogom
V pape啪evih govorih in homilijah se pogosto ponavlja poziv k notranjosti in spodbuda, naj za膷nemo pri sebi in svojem osebnem odnosu s Kristusom ter si prizadevamo za »vsakodnevno hojo spreobrnjenja«. »Tudi danes ne manjka okolij, v katerih je Jezus, 膷eprav je cenjen kot 膷lovek, zreduciran zgolj na nekak拧nega karizmati膷nega voditelja ali nad膷loveka, in to ne le med neverniki, ampak tudi med mnogimi kr拧膷enimi, ki tako na tej ravni 啪ivijo v dejanskem ateizmu« (Homilija, 9. maj 2025). Zato je treba za膷eti od spodaj, za膷eti pri sebi in se vpra拧ati o svojem odnosu z Bogom, o tem, kak拧en je na拧 odnos s Kristusom.
Vse ve膷je iskanje duhovnosti
Sveti o膷e zatrjuje, da je za na拧 膷as zna膷ilno »vse ve膷je iskanje duhovnosti, zlasti med mladimi, ki si 啪elijo pristnih odnosov in u膷iteljev 啪ivljenja. Prav zato je pomembno, da zna kr拧膷anska skupnost usmeriti pogled dale膷 naprej ter pred izzivi sveta postati varuhinja hrepenenja po veri, ki prebiva v srcu vsakega 膷loveka« (sporo膷ilo udele啪encem seminarja »Evangelizirati z dru啪inami danes in jutri«). Mlade, ki so bili 14. junija 2025 zbrani v 膶ikagu, je pape啪 povabil, da pogledajo v svoje srce in v njem prepoznajo prisotnost Boga, ki jih i拧膷e morda na mnogo razli膷nih na膷inov. Bog nas i拧膷e, nas kli膷e, nas vabi, da bi po Svetem pismu spoznali njegovega Sina Jezusa Kristusa; da bi odkrili, kako pomembno je, da je vsak od nas pozoren na prisotnost Boga v svojem srcu, na to hrepenenje po ljubezni v svojem 啪ivljenju; kako pomembno je, da i拧膷emo, zares i拧膷emo in najdemo na膷ine, s pomo膷jo katerih bomo lahko s svojim 啪ivljenjem slu啪ili drugim.
»Vsi 啪ivimo s toliko vpra拧anji v srcu. Sveti Avgu拧tin tako pogosto govori o na拧ih nemirnih srcih in pravi: 鈥淣emirno je na拧e srce, dokler ne po膷ije v tebi, Gospod.鈥� Ta nemir ni ni膷 slabega in ne smemo iskati na膷inov, kako pogasiti ogenj, odpraviti ali celo omrtvi膷iti napetosti, ki jih 膷utimo, te啪ave, ki jih do啪ivljamo. Raje stopimo v stik s svojim srcem in spoznajmo, da lahko Bog deluje v na拧ih 啪ivljenjih, skozi na拧a 啪ivljenja in po nas dose啪e druge ljudi.«
Zgled nam daje sveti Avgu拧tin, ki se je pred eksistencialnimi vpra拧anji, vpra拧anji o smislu 啪ivljenja, izvoru zla in za膷etku vesolja, podal na globoko notranjo pot in nato vse odgovore na拧el v Bogu. Obra膷a se na samega sebe, kot da bi njegov jaz in njegov razum bili dve lo膷eni realnosti, prisoten pa bi bil le jaz, ter si zastavlja vpra拧anja.
Bog, ki nam govori v srcu
Na mlade se je pape啪 Leon XIV. obrnil tudi v baziliki svetega Pavla zunaj obzidja, 20. maja 2025: »V za膷etku na拧ega obstoja je na膷rt Bo啪je ljubezni, vera pa nas vodi k temu, da odpremo svoja srca tej skrivnosti ljubezni in 啪ivimo kot osebe, ki prepoznavajo, da jih Bog ljubi«. V tem je »preprosta in edinstvena korenina vsakega poslanstva«.
Semeni拧膷nike, ki jih je sre膷al ob njihovem jubileju, 24. junija 2025, je spodbudil, naj svojo pozornost usmerijo v sredi拧膷e, torej v srce, ki je »motor« njihove celotne poti: »Kot je Kristus ljubil s 膷love拧kim srcem, ste tudi vi poklicani, da ljubite s Kristusovim srcem! Da pa bi se nau膷ili te umetnosti, morate delati na svoji notranjosti, kjer se sli拧i Bo啪ji glas in od koder izhajajo najgloblje odlo膷itve; ki pa je tudi kraj napetosti in bojev (prim. Mr 7,14-23), da bi se spreobrnili in bi vsa va拧a 膷love拧kost di拧ala po evangeliju. Prvo delo je torej treba opraviti v notranjosti. Dobro se zapomnite povabilo svetega Avgu拧tina, naj se vrnemo v srce, saj bomo tam na拧li sledi Boga. Vstopiti v srce nas lahko v膷asih prestra拧i, saj so v njem tudi rane. Ne bojte se skrbeti zanj, pustite si pomagati, saj se bo prav iz teh ran rodila sposobnost biti blizu trpe膷im. Brez notranjega 啪ivljenja ni mogo膷e niti duhovno 啪ivljenje, saj nam Bog govori prav tam, v srcu.«
笔补辫别啪 jih je spodbudil, naj se nau膷ijo »prepoznati premike srca: ne le hitrih in takoj拧njih 膷ustev, ki so zna膷ilna za du拧o mladih ljudi, ampak predvsem svoja ob膷utenja, ki vam bodo pomagala odkriti smer va拧ega 啪ivljenja. 膶e se nau膷ite poznati svoje srce, boste vedno bolj pristni in vam ne bo treba nadevati si mask. Prednostna pot, ki vodi v notranjost, pa je molitev: v dobi, ko smo hiperpovezani, je vse te啪je do啪iveti ti拧ino in samoto. Brez sre膷anja z Njim nam ne bo uspelo zares spoznati niti samih sebe.«
Poslu拧anje in pogovor z Gospodom
Za pape啪a je zelo pomembno, da se nau膷imo vedno bolj poslu拧ati in tako vstopimo v dialog (prim. homilja, 11. maj 2025). Opozarja, da »danes pogosto izgubljamo sposobnost resni膷nega poslu拧anja«. V膷asih celo »pozabimo prisluhniti lastnemu srcu in prav v na拧em srcu nam Bog govori, nas kli膷e in vabi, da bi ga bolje spoznali in 啪iveli v njegovi ljubezni«. S poslu拧anjem se lahko odpremo za Bo啪jo milost, da nam okrepi vero v Jezusa (prim. nagovor mladih romarjev, 5. julij 2025). Na prvem mestu naj bo torej odnos z Gospodom in gojenje pogovora z njim. Potem nas bo On naredil za svoje delavce in nas poslal na njivo sveta kot pri膷e svojega kraljestva.
