杏MAP导航

Svetopisemski odlomek: Lk 2,46.48-50

Po treh dneh se je dogodilo, da sta ga na?la v templju, kjer je sedel med u?itelji, jih poslu?al in spra?eval. Ko sta ga zagledala, sta bila presene?ena in njegova mati mu je rekla: »Otrok, zakaj si nama to storil? Glej, tvoj o?e in jaz sva te z bole?ino iskala.« Dejal jima je: »Kako, da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega O?eta?« Vendar nista razumela besede, ki jima jo je rekel.

Kateheza: Cikel katehez »Jubilej 2025. Jezus Kristus, na?e upanje.«

Jezusa najdejo v templju. »Otrok, zakaj si nama tako storil?«

Dragi bratje in sestre, dober dan! V tej zadnji katehezi, posve?eni Jezusovemu otro?tvu, bomo izhajali iz prizora, ko je Jezus pri dvanajstih letih ostal v templju, ne da bi povedal star?ema, ki sta ga zaskrbljeno iskala in ga po treh dneh na?la. Ta zgodba nam predstavi zelo zanimiv pogovor med Marijo in Jezusom, ki nam pomaga razmisliti o poti Jezusove matere, ki zagotovo ni bila lahka. Dejansko je Marija opravila duhovno pot, na kateri je napredovala v razumevanju skrivnosti svojega Sina.

Oglejmo si razli?ne dele tega potovanja. Na za?etku nose?nosti Marija obi??e Elizabeto in ostane pri njej tri mesece, vse do rojstva malega Janeza. Nato, ko je ?e v devetem mesecu, se zaradi popisa prebivalstva z Jo?efom odpravi v Betlehem, kjer rodi Jezusa. Po ?tiridesetih dneh se odpravita v Jeruzalem, da bi darovala otroka, nato pa se vsako leto podajo na romanje v tempelj. Ko pa je bil Jezus ?e dojen?ek, sta se za dlje ?asa zatekla v Egipt, da bi ga za??itila pred Herodom, in ?ele po kraljevi smrti sta se ponovno naselila v Nazaretu. Ko Jezus odrase in za?ne svojo slu?bo, je Marija navzo?a in ima osrednjo vlogo na svatbi v Kani. Nato ga spremlja »na daljavo«, vse do njegovega zadnjega potovanja v Jeruzalem, do njegovega trpljenja in smrti. Po vstajenju Marija ostane v Jeruzalemu kot mati u?encev in podpira njihovo vero, ko ?akajo na izlitje Svetega Duha.

Na tej poti je Devica romarka upanja, v dolo?enem smislu postane »h?i svojega Sina«, njegova prva u?enka. Marija je Jezusa, ki je upanje ?love?tva, prinesla na svet: hranila ga je, ga vzgajala, mu sledila in se pustila oblikovati Bo?ji besedi. Kot je zapisal Benedikt XVI., Marija »je v Bo?ji besedi zares doma. Govori in misli z Bo?jo besedo [...]. Tako je tudi vidno, da so njene misli v harmoniji z Bo?jimi mislimi, da je njeno hotenje v soglasju z Bo?jo voljo. Ker je v dno srca pre?eta z Bo?jo besedo, je mogla postati mati u?love?ene Besede« (okro?nica Bog je ljubezen, 41). To edinstveno ob?estvo z Bo?jo besedo pa ji ne prihrani naporov zahtevnega »vajeni?tva«.

Izku?nja izgube dvanajstletnega Jezusa med vsakoletnim romanjem v Jeruzalem Marijo tako prestra?i, da spregovori tudi v Jo?efovem imenu: »Otrok, zakaj si nama to storil? Glej, tvoj o?e in jaz sva te z bole?ino iskala« (Lk 2,48). Marija in Jo?ef sta izkusila bole?ino star?ev, ki izgubijo otroka: oba sta mislila, da je Jezus v karavani s sorodniki, a ker ga ?e cel dan nista videla, ga za?neta iskati in se vra?ati po poti nazaj. V templju odkrijeta, da je ta, ki je bil v njunih o?eh ?e pred kratkim otrok, ki ga je treba varovati, nenadoma odrasel in je zdaj sposoben sodelovati v razpravah o svetih spisih in se postaviti po robu u?iteljem Postave.

Jezus na materino grajanje odgovori z neposredno preprostostjo: »Kako, da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega O?eta?« (Lk 2,49). Marija in Jo?ef ne razumeta, da skrivnost Boga, ki je postal otrok, presega njuno inteligenco. Star?a ho?eta tega najdragocenej?ega otroka za??ititi pod krili svoje ljubezni; Jezus pa ?eli ?iveti svojo poklicanost kot Sin O?eta, ki mu slu?i in ?ivi potopljen v njegovo Besedo.

Lukovo pripovedovanje o Jezusovem otro?tvu se tako zaklju?i z Marijinimi zadnjimi besedami, ki spomnijo na Jo?efovo o?etovstvo do Jezusa, in z Jezusovimi prvimi besedami, s katerimi potrdi, da to o?etovstvo izhaja iz o?etovstva njegovega nebe?kega O?eta, ki ga priznava kot nesporen primat.

Dragi bratje in sestre, tako kot Marija in Jo?ef, ki sta polna upanja, se tudi mi podajmo po sledeh Gospoda, ki se ne pusti omejiti z na?imi okvirji, ampak se pu??a najti v odgovoru ljubezni na ne?no bo?ansko o?etovstvo, v odgovoru ljubezni, ki je ?ivljenje otrok.