Sveti o?e med jubilejno katehezo: Jezusov kri? je najve?je ?ivljenjsko odkritje
Vatican News
Svetopisemski odlomek: Mt 13,44
Nebe?ko kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je ?lovek na?el in spet skril. Od veselja nad njim gre in proda vse, kar ima, in kupi tisto njivo.
Kateheza. »Upati je kopáti. Cesarica Helena« (Mt 13,44)
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Dobrodo?li vsi vi, romarji, ki ste pri?li v Rim iz mnogih razli?nih krajev. V tem mestu, bogatem z zgodovino, smo lahko potrjeni v veri, ljubezni in upanju. Danes se bomo zaustavili ob enem izmed vidikov upanja.
?elel bi za?eti s spominom: ko smo bili otroci, je imelo prijemanje zemlje z rokami poseben ?ar. Tega se spominjamo in morda ?e danes vidimo: dobro nam dene, ?e opazujemo igro otrok! Kopati po zemlji, razbiti trdo skorjo sveta in gledati, kaj je spodaj …
To, kar Jezus opisuje v priliki o zakladu na njivi (prim. Mt 13,44), ni ve? otro?ka igra, vendar pa je veselje nad presene?enjem enako. In Gospod nam pravi: tako je Bo?je kraljestvo. Oziroma bolje re?eno: tako se najde Bo?je kraljestvo. Upanje se ponovno pri?ge, kadar kopljemo in razbijemo skorjo stvarnosti, ko gremo pod povr?ino.
Danes se ?elim skupaj z vami spomniti, da so Jezusovi u?enci, takoj ko so dobili svobodo, da so lahko javno ?iveli kot kristjani, za?eli kopati, zlasti na krajih njegovega trpljenja, smrti in vstajenja. Vzhodno in zahodno izro?ilo se spominjata Flavije Julije Helene, matere cesarja Konstantina, kot du?e teh iskanj. ?ene, ki i??e. ?ene, ki koplje. Zaklad, ki pri?ge upanje, je namre? Jezusovo ?ivljenje: potrebno je iskati njegove sledi.
Koliko drugih stvari bi lahko naredila cesarica! Koliko uglednih krajev bi lahko izbrala namesto obrobnega Jeruzalema. Koliko u?itkov in ?asti na dvoru. Tudi mi, sestre in bratje, se lahko udobno namestimo v polo?ajih, ki smo jih dosegli, ter ve?jem ali manj?em bogastvu, ki nam daje gotovost. Na ta na?in izgubimo veselje, ki smo ga imeli kot otroci; tisto ?eljo po kopanju in izumljanju, ki dela vsak dan nov. Veste, da »izumiti« v latin??ini pomeni »najti«. Velik Helenin »izum« je bil to, da je na?la Sveti kri?. To je skriti zaklad, za katerega je vredno prodati vse! Jezusov kri? je najve?je ?ivljenjsko odkritje, vrednost, ki preoblikuje vse vrednosti.
Helena je to razumela; morda zato, ker je dolgo nosila svoj kri?. Ni bila rojena na dvoru: bila naj bi gostilni?arka skromnega porekla, v katero se je zaljubil bodo?i cesar Konstancij. Z njo se je poro?il, vendar pa jo je zaradi koristi, povezane z oblastjo, brez obotavljanja odslovil in za ve? let oddaljil od sina Konstantina. Ko je Konstantin postal cesar, ji je povzro?il veliko bole?ine in razo?aranj, vendar pa je Helena ostala vedno to, kar je bila: ?ena v iskanju. Odlo?ila se je, da bo postala kristjanka in je vedno ?ivela dejavno ljubezen, pri ?emer ni nikoli pozabila na preproste ljudi, iz katerih je sama izhajala.
Tak?no dostojanstvo in zvestoba vésti, dragi bratje in sestre, spreminjata svet tudi danes: pribli?ujeta nas zakladu, kakor delo kmeta. Za gojenje lastnega srca je potreben napor. To je najve?je delo. Vendar ko kopljemo, najdemo; ko se sklonimo, se vedno bolj pribli?amo Gospodu, ki se je izpraznil, da bi postal kakor mi. Njegov Kri? je pod skorjo na?e zemlje.
Lahko hodimo ponosno in raztreseno teptamo zaklad, ki je pod na?imi nogami. ?e pa postanemo kot otroci, bomo spoznali drugo Kraljestvo, drugo mo?. Bog je vedno pod nami, da bi nas dvignil visoko.