杏MAP导航

Svetopisemski odlomek: Mt 2,9-11

Po kraljevih besedah so se modri odpravili na pot; in glej, zvezda, ki so jo videli vziti, je ?la pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete. Ko so zagledali zvezdo, so se silno razveselili. Stopili so v hi?o in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga po?astili. Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire.

Cikel katehez »Jubilej 2025. Jezus Kristus, na?e upanje.«

Modri obi??ejo novorojenega Kralja. »Zagledali so dete, padli predenj in ga po?astili.«

Dragi bratje in sestre,
v evangelijih o Jezusovem otro?tvu imamo prizor, ki je zna?ilen za Matejevo pripoved: obisk modrih. Nekaj modrih mo?, ki jih je pritegnila zvezda – v mnogih kulturah predstavlja znamenje rojstva izjemnih oseb –, se je z vzhoda odpravilo na pot, ne da bi natan?no vedeli, kje je cilj njihovega potovanja. Gre za modrece, osebe, ki pripadajo ljudstvu zaveze. Prej?nji teden smo govorili o betlehemskih pastirjih, ki so bili v judovski dru?bi odrinjeni na rob, saj so veljali za ne?iste; danes pa bomo pogledali ?e eno kategorijo, tujce, ki se pridejo takoj poklonit Bo?jemu Sinu, ki je vstopil v zgodovino s povsem novim kraljevanjem. Evangeliji nam torej jasno povedo, da so revni in tujci med prvimi povabljeni na sre?anje z Bogom, ki je postal otrok, Odre?enik sveta.

Modri so predstavljali prvotne rase, ki izvirajo iz treh Noetovih sinov; tri celine, ki so bile znane v antiki, Azijo, Afriko in Evropo; ter tri obdobja ?love?kega ?ivljenja, mladost, zrelost in starost. Poleg vseh znanih razlag, so to mo?je, ki ne ostanejo na mestu, ampak tako kot vsi pomembni ljudje, ki so bili poklicani v svetopisemski zgodovini, ?utijo povabilo, da se premaknejo, da se podajo na pot. To so mo?je, ki znajo gledati dlje od sebe, znajo zreti navzgor.

Zaradi privla?nosti zvezde, ki vzhaja na nebu, se odpravijo na pot v de?elo na Judovem, v Jeruzalem, kjer se sre?ajo s kraljem Herodom. Njihova pristnost in zaupanje, s katerima prosijo za informacije o novorojenem judovskem kralju, tr?ita ob premetenost Heroda, ki v strahu pred izgubo prestola takoj posku?a priti zadevi do dna, pokli?e pismouke in jih prosi, naj jo razi??ejo.

Mo? zemeljskega vladarja tako poka?e vso svojo ?ibkost. Strokovnjaki poznajo Pisma in kralju povedo za kraj, kjer naj bi se po Mihejevi prerokbi rodil vodja in pastir izraelskega ljudstva (Mi 5,1): v malem Betlehemu in ne v velikem Jeruzalemu! Kot Pavel spominja Korin?ane, »Bog si je izbral tisto, kar je v o?eh sveta slabotno, da bi osramotil tisto, kar je mo?no« (1 Kor 1,27).

Vendar pismouki, ki poznajo natan?en kraj Mesijevega rojstva, poka?ejo pot drugim, sami pa se ne premaknejo! Pravzaprav ni dovolj poznati prero?ka besedila, da bi se uglasili z bo?anskimi frekvencami, treba se je poglobiti vase in dovoliti Bo?ji besedi, da o?ivi hrepenenje po iskanju in pri?ge ?eljo, da bi videli Boga.

Na tej to?ki Herod naskrivaj, kot to po?nejo prevaranti in nasilne?i, vpra?a modre o natan?nem ?asu, ko se jim je pokazala zvezda, ter jih nagovarja, naj nadaljujejo pot, zatem pa se vrnejo in mu sporo?ijo, da bo tudi on lahko ?el in se poklonil novorojenemu. Tistemu, ki je navezan na oblast, Jezus ne predstavlja upanja, ki ga je treba sprejeti, ampak gro?njo, ki jo je treba odstraniti.

Ko se modri ponovno odpravijo na pot, se zvezda ponovno pojavi in jih pripelje do Jezusa, kar je znamenje, da stvarstvo in prero?ka beseda predstavljata abecedo, s katero Bog govori in se pusti najti. Pogled na zvezdo v teh mo?eh vzbudi neustavljivo veselje, saj Sveti Duh, ki premika srce vsakega, ki iskreno i??e Boga, to srce tudi napolni z veseljem. Ko modri vstopijo v bivali??e, padejo pred Jezusa, se mu poklonijo in mu darujejo dragocene darove, vredne kralja, vredne Boga. Zakaj? Kaj vidijo? Kromacij Oglejski zapi?e, da »vidijo preprosto majhno telo, ki ga je prevzela Beseda, vendar jim slava bo?anskosti ni skrita. Vidijo dojen?ka, a ?astijo Boga« (Kromacij Oglejski, Komentar k Matejevemu evangeliju). Modri tako postanejo prvi verniki med pogani, podoba Cerkve, zbrane iz vseh jezikov in narodov.

Dragi bratje in sestre, tudi mi vstopimo v ?olo modrih, teh »romarjev upanja«, ki so z velikim pogumom usmerili svoje korake, srca in imetje k Njemu, ki je upanje za vsa ljudstva, ne le za Izrael. Nau?imo se ?astiti Boga v njegovi majhnosti, v njegovi kraljevskosti, ki nas ne uni?uje, ampak osvobaja in nam omogo?a dostojanstveno slu?iti. Darujmo mu najlep?e darove in mu tako izrazimo svojo vero in ljubezen.