Kateheza o Marijini hvalnici. Marijino navzo?nost sprejeti v svoje ?ivljenje.
Svetopisemski odlomek: Lk 1,39-42
Tiste dni je Marija vstala in hitro ?la v pogorje, v mesto na Judovem. Stopila je v Zaharijevo hi?o in pozdravila Elizabeto. Ko je Elizabeta zasli?ala Marijin pozdrav, je dete posko?ilo v njenem telesu. Elizabeta je bila napolnjena s Svetim Duhom in je z mo?nim glasom vzkliknila in rekla: »Blagoslovljena ti med ?enami in blagoslovljen sad tvojega telesa!«
Cikel katehez »Jubilej 2025. Jezus Kristus, na?e upanje«
Obiskanje in Magnificat: »Blagor ji, ki je verovala.«
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Danes premi?ljujemo o lepoti Jezusa Kristusa, ki je na?e upanje, v skrivnosti Marijinega obiskanja. Devica Marija obi??e sveto Elizabeto; predvsem pa je Jezus v materinem telesu tisti, ki obi??e svoje ljudstvo (prim. Lk 1,68), kot pravi Zaharija v svoji hvalnici.
Po osuplosti in za?udenosti ob Bo?ji izjavi ljubezni Marija vstane in se poda na pot, tako kot vsi, ki so v Svetem pismu poklicani, kajti »edino dejanje s katerim lahko ?lovek odgovori Bogu, ki se razodeva, je neomejena razpolo?ljivost« (H. U. Von Balthasar). Ta mlada izraelska h?i se ne odlo?i, da se bo za??itila pred svetom, ne boji se nevarnosti in sodb drugih ljudi, ampak jim gre naproti.
Ko se ?utimo ljubljene, do?ivimo mo?, s katero za?ne ljubezen kro?iti. Kot pravi apostol Pavel, »Kristusova ljubezen nas ?ene« (2 Kor 5,14), spodbuja nas, premika nas. Marija zazna to spodbudo ljubezni in se odpravi pomagat ?eni, ki je njena sorodnica, a je pav tako starka, ki po dolgem ?akanju sprejme nepri?akovano nose?nost, ki jo je te?ko ?iveti v njeni starosti. Devica gre k Elizabeti tudi zato, da bi z njo podelila vero v Boga nemogo?ih stvari ter upanje v izpolnitev njegovih obljub.
Sre?anje med dvema ?enama povzro?i presenetljiv odziv: glas »polne milosti«, ki pozdravi Elizabeto, izzove prero?tvo v otroku, ki ga starej?a ?enska nosi v svojem telesu, in v njej vzbudi dvojni blagoslov: »Blagoslovljena ti med ?enami in blagoslovljen sad tvojega telesa« (Lk 1,42). In tudi blagor: »Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod« (Lk 1,45).
Ko Marija spozna mesijansko identiteto svojega Sina in prepozna svoje poslanstvo matere, ne govori o sebi, ampak o Bogu, in izre?e hvalnico, polno vere, upanja in veselja, pesem, ki v Cerkvi vsak dan odmeva med molitvijo ve?ernic: Magnificat (Lk 1,46-55).
Ta hvalnica Bogu Odre?eniku, ki privre iz srca njegove poni?ne slu?abnice, je slovesen spomin, ki povzame in izpolni molitev Izraela. Prepletena je s svetopisemskimi odmevi, kar je znamenje, da Marija ne ?eli peti »zunaj zbora«, ampak biti ugla?ena z o?eti. Tako poveli?uje svoje so?utje do poni?nih, tistih majhnih, ki jih bo Jezus v svojem govoru razglasil za »bla?ene« (prim. Mt 5,1-12).
Zaradi mo?ne prisotnosti velikono?nega motiva je Magnificat tudi pesem odre?enja, katere ozadje je spomin na osvoboditev Izraela iz Egipta. Vsi glagoli so v preteklem ?asu, pre?eti s spominom na ljubezen, ki z vero razsvetli sedanjost in z upanjem osvetljuje prihodnost: Marija opeva milost preteklosti, vendar je ?enska sedanjosti, ki v svojem telesu nosi prihodnost.
Prvi del te pesmi slavi Bo?je delovanje v Mariji, mikrokozmosu Bo?jega ljudstva, ki v celoti sprejme zavezo (Lk 1,46-50), drugi del pa govori o O?etovem delovanju v makrokozmosu zgodovine njegovih otrok (Lk 1, 51-55) s tremi klju?nimi besedami: spomin, usmiljenje, obljuba.
Gospod, ki se je sklonil nad majhno Marijo, da bi v njej storil »velike stvari« in jo naredil za Gospodovo mater, je za?el re?evati svoje ljudstvo z eksodusom in se je spomnil univerzalnega blagoslova, obljubljenega Abrahamu (prim. 1 Mz 12,1-3). Gospod, na veke zvesti Bog, je ljudstvo, ki je bilo zvesto zavezi, iz roda v rod zasipal z neprekinjenim tokom usmiljene ljubezni in zdaj razodeva polnost odre?enja v svojem Sinu, poslanem, da ljudstvo odre?i njegovih grehov. Od Abrahama do Jezusa Kristusa in skupnosti vernikov se pasha ka?e kot hermenevti?na kategorija za razumevanje vsake nadaljnje osvoboditve, vse do tiste, ki jo v polnosti ?asov uresni?i Mesija.
Dragi bratje in sestre, danes prosimo Gospoda za milost, da bi znali ?akati na izpolnitev vseh njegovih obljub in da bi nam pomagal sprejeti Marijino navzo?nost v svoja ?ivljenja. Ko stopimo v njeno ?olo, lahko vsi odkrijemo, da vsaka du?a, ki veruje in upa, “spo?ne in rodi Bo?jo besedo” (sv. Ambro?).
