Sveti o?e pri katehezi: Vpra?ajmo se, kje je na?e ?ivljenje obti?alo
Pape? Leon XIV. je povabil, naj razmislimo o svojih ohromelostih, tistih podro?jih, kjer se po?utimo blokirani in zaprti, vdani v usodo in brez volje, da bi se borili. Jezus hromemu ?loveku postavi vpra?anje, ki se morda zdi odve?no: »Bi rad ozdravel?« A vpra?anje je pomembno, kajti ?e je ?lovek veliko let blokiran, mu lahko zmanjka celo volje, da bi ozdravel. V?asih je to tudi izgovor, da ne sprejmemo odlo?itve v zvezi s svojim ?ivljenjem.
Sveti o?e je spodbudil, naj prosimo Gospoda za dar, da bi razumeli, kje je na?e ?ivljenje obti?alo, ter poskusimo dati glas svoji ?elji po ozdravljenju. Molimo pa naj tudi za vse, ki se ?utijo ohromeli in ne vidijo izhoda.
Svetopisemski odlomek: Jn 5,2-9
V Jeruzalemu je pri Ov?jih vratih kopel, ki se po hebrejsko imenuje Betésda in ima pet pokritih stebri??. V njih je le?alo veliko bolnikov: slepih, hromih in su?i?nih. ?akali so na valovanje vode, kajti od ?asa do ?asa je prihajal v kopel Gospodov angel in vzburkal vodo. Kdor je po vzburkanju vode prvi vstopil vanjo, je ozdravel, najsi je imel katero koli bolezen. Med njimi je bil tudi ?lovek, ki je bil bolan osemintrideset let. Jezus ga je videl, kako le?i tam, in ker je vedel, da je ?e dolgo bolan, mu je rekel: »Bi rad ozdravel?« Bolnik mu je odgovoril: »Gospod, nimam ?loveka, ki bi me dal v kopel, kadar se voda vzburka. Medtem ko grem tja, se spusti pred menoj kdo drug.« Jezus mu je rekel: »Vstani, vzemi svojo posteljo in hôdi!« In mo? je takoj ozdravel. Vzel je posteljo in hodil.
Cikel katehez – Jubilej 2025: Jezus Kristus, na?e upanje
Ozdravitev hromega. »Jezus ga je videl, kako le?i tam, in ker je vedel, da je ?e dolgo bolan, mu je rekel: Bi rad ozdravel?« (Jn 5,6)
Dragi bratje in sestre,
nadaljujmo s premi?ljevanjem o Jezusu, ki ozdravlja. Danes bi vas rad na poseben na?in povabil, da razmislite o situacijah, v katerih se po?utimo »blokirani« in zaprti v slepi ulici. V?asih se nam namre? zdi, da nima smisla ?e naprej upati; vdamo se in nimamo ve? volje, da bi se borili. Tak?no stanje je v evangelijih opisano s podobo hromosti. Zato bi se danes rad ustavil ob ozdravitvi hromega ?loveka, o kateri pripoveduje peto poglavje Janezovega evangelija (Jn 5,1-9).
Jezus gre v Jeruzalem za judovski praznik. Ne odide takoj v tempelj, ampak se ustavi pri vratih, kjer so verjetno umivali ovce, ki so jih nato ?rtvovali. V bli?ini teh vrat je bilo tudi veliko bolnikov, ki so bili za razliko od ovac izklju?eni iz templja, saj so veljali za ne?iste! In tako se jim Jezus sam pridru?i v njihovi bole?ini. Te osebe so upale na ?ude?, ki bi spremenil njihovo usodo; poleg vrat je bila namre? kopel, katere voda je veljala za ?udodelno, torej za zdravilno: v dolo?enih trenutkih se je voda razburkala in po takratnem verovanju je bil tisti, ki se je prvi potopil vanjo, ozdravljen.
Na ta na?in se je ustvarila neke vrste »vojna med ubogimi«: lahko si predstavljamo ?alostni prizor teh bolnikov, ki so se s te?avo vlekli proti kopeli, da bi vanjo stopili. Kopel se je imenovala Betesda, kar pomeni »hi?a usmiljenja«: lahko bi bila podoba Cerkve, kjer se bolni in revni zbirajo in kamor prihaja Gospod, da bi jih ozdravil in jim dal upanje.
Jezus posebej nagovori ?loveka, ki je bil hrom dobrih osemintrideset let. ?e zdavnaj se je vdal, saj mu nikoli ne uspe, da bi se potopil v kopel, ko voda vzvalovi. Dejansko nas velikokrat ohromi prav razo?aranje. Po?utimo se razo?arane in tvegamo, da zapademo v akedijo.
Jezus temu hromemu ?loveku postavi vpra?anje, ki se lahko zdi odve?no: »Bi rad ozdravel?« Vendar pa gre za nujno vpra?anje, kajti ?e je ?lovek veliko let blokiran, mu lahko zmanjka celo volje, da bi ozdravel. V?asih raje ostanemo v stanju bolnika ter tako druge prisilimo, da skrbijo za nas. V?asih je to tudi lahko izgovor, da se ne odlo?imo, kaj storiti z na?im ?ivljenjem. Jezus pa tega ?loveka usmeri k njegovi naj resni?nej?i in najgloblji ?elji.
Ta ?lovek namre? na Jezusovo vpra?anje odgovori na zelo jasen na?in ter s tem razkrije svoj pogled na ?ivljenje. Najprej pove, da nima nikogar, ki bi ga dal v kopel: krivda torej ni njegova, ampak od drugih, ki zanj ne skrbijo. Ta dr?a postane izgovor za izogibanje svoji odgovornosti. Ali je dejansko res, da ni imel nikogar, ki bi mu pomagal? Tukaj imamo zelo jasen odgovor svetega Avgu?tina: »Res je, da bi ozdravel, je nujno potreboval ?loveka, vendar ?loveka, ki je bil tudi Bog. […] Pri?el je torej ?lovek, ki je bil potreben; zakaj bi torej ?e naprej odla?ali z ozdravitvijo?« (Homilija 17, 7).
Hromi ?lovek nato doda, da ko se posku?a potopiti v kopel, vedno pride vanjo kdo drug pred njim. Ta ?lovek izra?a fatalisti?ni pogled na ?ivljenje. Mislimo, da se nam stvari zgodijo, ker nimamo sre?e, ker je usoda na? nasprotnik. Ta ?lovek je obupan. ?uti se pora?enega v ?ivljenjski bitki.
Jezus pa mu pomaga odkriti, da je njegovo ?ivljenje tudi v njegovih rokah. Povabi ga, naj vstane, naj se dvigne iz svoje kroni?ne situacije ter vzame svoje nosilo. Te postelje ne sme pusti ali vre?i stran: predstavlja njegovo preteklo bolezen, je del njegove zgodbe. Do tistega trenutka ga je preteklost blokirala; prisilila ga je, da je le?al kot mrtev ?lovek. Zdaj pa je on tisti, ki lahko vzame to posteljo in jo odnese, kamor ?eli: lahko se odlo?i, kaj bo storil s svojo zgodbo! Gre za to, da mora hoditi in prevzeti odgovornost za izbiro poti, na katero se bo podal. In to po Jezusovi zaslugi!
Predragi bratje in sestre, prosimo Gospoda za dar, da bi razumeli, kje je na?e ?ivljenje obti?alo. Poskusimo dati glas svoji ?elji po ozdravljenju. Molimo za vse tiste, ki se ?utijo ohromeli, ki ne vidijo izhoda. Prosimo, da bi ponovno bivali v Kristusovem Srcu, ki je prava hi?a usmiljenja!
Photogallery
