Kateheza o Bartimaju. Pape?: Vpijmo h Gospodu, zagotovo nas bo sli?al in se ustavil.
Bartimaj nam pomaga razumeti, da ni treba nikoli opustiti upanja, tudi ko se v ?ivljenju ?utimo izgubljene, je dejal sveti o?e med splo?no avdienco na Trgu svetega Petra, ki ga je napolnilo pribli?no 40.000 vernikov.
Slepemu bera?u, ki sedi ob poti, ne uspe ?iveti tistega, k ?emur je poklican. Ostal je na mestu, obti?al je in torej potrebuje nekoga, ki bi mu pomagal hoditi. A kot bera? zna prositi, ?e ve?, zna vpiti. In kljub slepoti prepozna Jezusa. »?e si nekaj resni?no ?eli?, ?e naprej vpij!« je spodbudil pape? in dodal, da ni nobenega vpitja, ki ga Bog ne bi sli?al.
Temeljni korak na vsaki poti ozdravljenja je na?a pripravljenost, da se Jezusu poka?emo v vsej svoji ranljivosti. »To, kar re?i Bartimaja in vsakega med nami, je vera. Jezus nas ozdravlja, da bi lahko postali svobodni.« »Z zaupanjem prinesimo pred Jezusa svoje bolezni in tudi bolezni drugih ljudi, ki se ?utijo izgubljeni in brez izhoda. Vpijmo tudi zanje in bodimo prepri?ani, da nas bo Jezus sli?al in se ustavil,« je spodbudil pape?.
Svetopisemski odlomek: Mr 10,49-52
Jezus je obstal in rekel: »Pokli?ite ga!« Poklicali so slepega in mu rekli: »Bodi pogumen, vstani, kli?e te!« In odvrgel je svoj pla??, sko?il pokonci in pri?el k Jezusu. Jezus mu je odgovoril in rekel: »Kaj ho?e?, da ti storim?« Slepi mu je rekel: »Rabuní, da bi spregledal!« Jezus mu je rekel: »Pojdi, tvoja vera te je re?ila!« Takoj je spregledal in ?el po poti za njim.
Cikel katehez – Jubilej 2025: Jezus Kristus, na?e upanje
Bartimaj. »Bodi pogumen, vstani, kli?e te!« (Mr 10,49)
Dragi bratje in sestre,
s to katehezo bi rad na? pogled usmeril na ?e en bistven vidik Jezusovega ?ivljenja, to je na njegova ozdravljanja. Zato vas vabim, da pred Kristusovo Srce polo?ite svoje najbolj bole?e ali najbolj krhke dele, tiste kraje svojega ?ivljenje, kjer ?utite, da stojite na mestu in ste obti?ali. Z zaupanjem prosimo Gospoda, naj usli?i na? krik in nas ozdravi!
Oseba, ki nas spremlja pri tem razmi?ljanju, nam pomaga razumeti, da ni treba nikoli opustiti upanja, tudi ko se ?utimo izgubljene. Gre za Bartimaja, slepega bera?a, ki ga je Jezus sre?al v Jerihi (prim. Mr 10,40-52). Kraj je pomenljiv: Jezus gre v Jeruzalem, a svojo pot za?ne tako reko? v »prepeklu« Jerihe, mesta, ki se nahaja pod morsko gladino. Jezus je namre? s svojo smrtjo ?el, da bi vzel nazaj tistega Adama, ki je padel in predstavlja vsakega izmed nas.
Bartimaj pomeni Timajev sin: ta mo? je opisan z odnosom, pa vendar je izredno sam. To ime pa bi lahko pomenilo tudi »sin ?asti« ali »ob?udovanja«, kar je ravno nasprotno polo?aju, v katerem se nahaja (To razlago podaja tudi sv. Avgu?tin v De consensu evangeliorum, 2, 65, 125: PL 34, 1138). In ker je ime zelo pomembno v judovski kulturi, pomeni, da Bartimaju ne uspe ?iveti tistega, k ?emur je poklican.
Za razliko od velikega premikanja mno?ice, ki hodi za Jezusom, Bartimaj miruje. Evangelist pravi, da je sedel ob poti, torej potrebuje nekoga, da ga postavi na noge in mu pomaga ponovno hoditi.
Kaj lahko storimo, ko se znajdemo v neki situaciji, ki se nam zdi brezizhodna? Bartimaj nas u?i, naj se obrnemo na vire, ki jih nosimo v sebi in so del nas. On je bera?, zna prositi, ?e ve?, lahko vpije! ?e si nekaj zares ?eli?, stori? vse, da bi to lahko dosegel, tudi ko te drugi grajajo, te poni?ujejo in te od tega odvra?ajo. ?e si to resni?no ?eli?, ?e naprej vpij!
Bartimajevo vpitje, kot ga opisuje Markov evangelij – »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« – je postalo molitev, ki je precej znana v vzhodnem izro?ilu in jo lahko uporabimo tudi mi: »Gospod Jezus Kristus, Bo?ji Sin, usmili se mene, gre?nika.«
Bartimaj je slep, vendar paradoksalno vidi bolje od drugih in prepozna, kdo je Jezus! Ob njegovem vpitju se Jezus ustavi in ga pokli?e, saj ni nobenega vpitja, ki ga Bog ne bi sli?al, tudi ?e se ne zavedamo, da se obra?amo nanj (prim. 2 Mz 2,23). Zdi se nenavadno, ob navzo?nosti slepega ?loveka, ne gre takoj k njemu; vendar pa, ?e pomislimo, je to na?in, kako obudi Bartimajevo ?ivljenje: spodbudi ga, da vstane, zanese se na njegovo zmo?nost, da lahko hodi. Ta mo? se lahko postavi na noge, lahko vstane iz svojega stanja smrti. A da bi to storil, mora narediti zelo pomembno dejanje: odvre?i mora svoj pla?? (prim. Mr 10,50).
Za bera?a je pla?? vse: je varnost, je dom, je obramba, ki ga varuje. Celo postava je ??itila bera?ev pla?? in dolo?ala, da ?e mu ga kdo vzame v zastavo, ga mora vrniti do son?nega zahoda (prim. 2 Mz 22,25). Pa vendar nas velikokrat blokirajo ravno na?e navidezne gotovosti, tisto, kar smo si nadeli, da bi se branili, a nam v resnici prepre?uje, da bi hodili. Da bi pri?el k Jezusu in mu pustil, da ga ozdravi, se mu mora Bartimaj izpostaviti v vsej svoji ranljivosti. To je temeljni korak na vsaki poti ozdravljenja.
Tudi vpra?anje, ki mu ga zastavi Jezus, se zdi nenavadno: »Kaj ho?e?, da ti storim?« V resnici pa ni nekaj samoumevnega, da ?elimo biti ozdravljeni na?ih bolezni, v?asih raje ostajamo na mestu, da ne bi prevzeli odgovornosti. Bartimajev odgovor je globok: uporabi glagol anablepein, ki lahko pomeni »znova videti«, lahko pa bi ga prevedli tudi kot »dvigniti pogled«. Bartimaj si namre? ne ?eli le ponovno videti, rad bi si tudi povrnil svoje dostojanstvo! Da bi gledali navzgor, je treba dvigniti glavo. V?asih ljudje obti?ijo, ker jih je ?ivljenje poni?alo in ?elijo le ponovno najti svojo vrednost.
To, kar re?i Bartimaja in vsakega med nami, je vera. Jezus nas ozdravlja, da bi lahko postali svobodni. Bartimaja ne povabi, naj hodi za njim, ampak mu re?e, naj gre, naj se poda na pot. Vendar pa Marko pripoved sklene s trditvijo, da je Bartimaj ?el za Jezusom: svobodno je izbral, da bo sledil tistemu, ki je Pot!
Dragi bratje in sestre, z zaupanjem prinesimo pred Jezusa svoje bolezni in tudi bolezni svojih bli?njih, prinesimo bole?ino tistih, ki se ?utijo izgubljeni in brez izhoda. Vpijmo tudi zanje in bodimo prepri?ani, da nas bo Jezus sli?al in se ustavil.
Photogallery
