Kateheza. Jo?ef, uresni?evalec besede, ki z zaupanjem ?ivi Bo?jo obljubo.
Vatican News
Svetopisemski odlomek: Mt 1,18-21
Z rojstvom Jezusa Kristusa je bilo takóle: Njegova mati Marija je bila zaro?ena z Jo?efom; in preden sta pri?la skupaj, se je izkazalo, da je nose?a – bila pa je nose?a od Svetega Duha. Njen mo? Jo?ef je bil pravi?en in je ni hotel osramotiti, zato je sklenil, da jo bo skrivaj odslovil. Ko je to premi?ljeval, se mu je v sanjah prikazal Gospodov angel in rekel: »Jo?ef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje ?ene; kar je spo?ela, je namre? od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odre?il grehov.«
Cikel katehez »Jubilej 2025. Jezus Kristus, na?e upanje«
Oznanilo, namenjeno Jo?efu: »Daj mu ime Jezus.«
Dragi bratje in sestre, dober dan!
Danes nadaljujemo premi?ljevanje o Jezusu, ki je na?e upanje, v skrivnosti njegovega izvora, o katerem pripovedujejo evangeliji, ko govorijo o njegovem otro?tvu.
?e nam Luka pri tem pomaga z vidika njegove matere, Device Marije, se Matej postavi v perspektivo Jo?efa, mo?a, ki prevzame Jezusovo pravno o?etovstvo, ga spoji z Jesejevo koreniko in ga pove?e z obljubo, dano Davidu.
Jezus je namre? upanje Izraela, ki se je uresni?ilo: on je potomec, obljubljen Davidu (prim. 2 Sam 7,12; 1 Kr 17,11), ki bo njegovo hi?o naredil blagoslovljeno na veke (prim. 2 Sam 7,29); on je mladika, ki je pognala iz Jesejeve korenike (prim. Iz 11,1), pravi?na mladika, namenjena kraljevanju pravega kralja, ki zna vladati prav in pravi?no (prim. Jer 23,5; 33,15).
Jo?ef v Matejevem evangeliju stopi na prizori??e kot Marijin zaro?enec. Za Jude je bila zaroka pravna zveza, ki je pripravljala na to, kar se bo zgodilo pribli?no leto dni pozneje, z obhajanjem poroke. S tem je ?enska iz o?etovega varstva pre?la v varstvo svojega mo?a, se preselila k njemu in se pripravila na dar materinstva.
A ravno v tem ?asu je Jo?ef odkril Marijino nose?nost in njegova ljubezen je bila na hudi preizku?nji. V tak?nem primeru, ki vodi v prekinitev zaroke, je postava predlagala dve mo?ni re?itvi: javno sodno dejanje, kot je poziv ?enske na sodi??e, ali zasebno dejanje, kot je izro?itev ?enski pisma z odslovitvijo.
Matej opi?e Jo?efa kot pravi?nega, kot mo?a, ki ?ivi po Gospodovi postavi in iz nje ?rpa navdih ob vsaki prilo?nosti svojega ?ivljenja. Tako Jo?ef, ki sledi Bo?ji besedi, deluje preudarno: ne pusti se premagati instinktivnim ?ustvom in strahu, da bi Marijo vzel k sebi, ampak se raje pusti voditi bo?ji modrosti. Odlo?i se, da se bo z Marijo raz?el tiho, to je zasebno (prim. Mt 1,19). Ta njegova modrost mu omogo?a, da se ne zmoti in ostane odprt in poslu?en Gospodovemu glasu.
Tako Jo?ef iz Nazareta prikli?e v spomin nekega drugega Jo?efa, Jakobovega sina, z vzdevkom »gospodar sanj« (prim. 1 Mz 37,19), ki ga je o?e zelo ljubil, bratje pa so ga zelo sovra?ili, in ki ga je Bog povzdignil tako, da ga je postavil na faraonov dvor.
O ?em sanja Jo?ef iz Nazareta? Sanja o ?ude?u, ki ga Bog uresni?uje v Marijinem ?ivljenju, in tudi o ?ude?u, ki ga ustvarja v njegovem ?ivljenju: to, da bo sprejel o?etovstvo, ki bo znalo varovati, za??ititi in posredovati materialno in duhovno dedi??ino. Njegova nevesta je nose?a z Bo?jo obljubo, obljubo, ki nosi ime, po katerem je vsem dana gotovost odre?enja (prim. Apd 4,12).
V spanju Jo?ef sli?i besede: »Jo?ef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje ?ene; kar je spo?ela, je namre? od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odre?il grehov« (Mt 1,20-21). Ob tem razodetju Jo?ef ne zahteva dodatnih dokazov, zaupa Bogu, sprejme Bo?je sanje o svojem ?ivljenju in ?ivljenju svoje zaro?enke. Tako vstopi v milost tistih, ki znajo ?iveti bo?jo obljubo z vero, upanjem in ljubeznijo.
Jo?ef pri vsem tem ne spregovori besede, ampak verjame, upa in ljubi. Ne izrazi se s praznimi besedami, ampak s konkretnimi dejanji. Pripada rodu tistih, ki jih apostol Jakob imenuje uresni?evalci besede (prim. Jak 1,22), ki jo spremenijo v dejanja, v meso, v ?ivljenje. Jo?ef zaupa Bogu in ga uboga. Njegova notranja budnost za Boga spontano postane poslu?nost.
Sestre in bratje, tudi mi prosimo Gospoda za milost, da bi bolj poslu?ali, kot pa govorili, za milost, da bi sanjali Bo?je sanje in odgovorno sprejeli Kristusa, ki od trenutka na?ega krsta ?ivi in raste v na?em ?ivljenju. Hvala!
