杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Malta predstavlja male dr?ave, ki morajo slediti »logiki spo?tovanja in svobode, skupnega sobivanja razlik, ki je nasprotna civilizaciji najmo?nej?ih«, je dejal pape? pri dana?nji katehezi, ko je spomnil na osrednje dogodke svojega dvodnevnega obiska Malte, ki je potekal 2. in 3. aprila 2022. V ospredje je postavil pojav migracije ter poudaril, da je vsak migrant »oseba s svojim dostojanstvom, koreninami in kulturo«. Pojav migracije ne more biti zveden na izredno stanje, saj je znamenje na?ih ?asov. »Lahko postane znamenje konflikta ali pa znamenje miru. Odvisno je od nas,« pri ?emer je poudaril, da je »Malta kot celota laboratorij miru«.

Svetopisemski odlomek: Apd 28,1-2

Ko smo se tako re?ili, smo izvedeli, da se otok imenuje Malta. Doma?ini so nas sprejeli neverjetno ljubeznivo. Ker se je pripravljalo k de?ju in je bilo mraz, so zakurili kres in nas vse zbrali ob njem.

Kateheza: Potovanje na Malto

Dragi bratje in sestre, dober dan in dobrodo?li!

Prej?njo soboto in nedeljo sem bil na Malti, na apostolskem potovanju, ki je ?e dolgo bilo na?rtovano. Pred dvema letoma je bilo prestavljeno zaradi covida. Vsi ne vedo, da je Malta, ?eprav je otok sredi Sredozemlskega morja, zelo zgodaj sprejela evangelij, saj je apostol Pavel blizu njene obale do?ivel brodolom ter se po ?ude?u re?il skupaj z ostalimi, ki so bili na ladji, bilo je ve? kot dvesto ?estdeset oseb. Apostolska dela pripovedujejo, da so jih Malte?ani sprejeli »z neverjetno ljubeznivostjo« (Apd 28,2). To je pomembno, ne pozabimo: z neverjetno ljubeznivostjo. Ravno te besede, »z neverjetno ljubeznivostjo«, sem izbral za geslo svojega potovanja, saj ka?ejo pot, po kateri se je treba podati, da bi pristopili ne le k pojavu migrantov, ampak tudi ?ir?e, da bi svet postal bolj bratski, bolj primeren za ?ivljenje in bi se re?il »brodoloma«, ki ogro?a vse nas, ki smo – kot smo videli – vsi v istem ?olnu. Malta je na tem obzorju klju?ni kraj.

To je predvsem geografsko zaradi svoje lege v sredini morja med Evropo in Afriko, ki pa se dotika tudi Azije. Malta je neke vrste »ro?a vetrov«, kjer se sre?ujejo ljudstva in kulture; je privilegirana to?ka za opazovanje sredozemskega obmo?ja v krogu 360 stopinj. Danes pogosto govorimo o »geopolitiki«, a prevladujo?a logika je ?al logika strategij najmo?nej?ih dr?av, namenjena utrjevanju lastnih interesov s ?irjenjem obmo?ja ekonomskega, ideolo?kega in 

voja?kega vpliva. To zdaj vidimo z vojno. Malta v tem okviru predstavlja pravico in mo? »malih«, majhnih dr?av, a bogatih z zgodovino in civilizacijo, ki bi morale slediti neki drugi logiki: logiki spo?tovanja in svobode, skupnega sobivanja razlik, ki je nasprotna kolonizaciji najmo?nej?ih. To sedaj vidimo; in ne samo na eni strani, ampak tudi na drugi. Po drugi svetovni vojni se je posku?alo postaviti temelje novi zgodovini miru, a ?al – nikakor se ne nau?imo – se je nadaljevala stara zgodovina velikih tekmovalnih sil. S sedanjo vojno v Ukrajini smo pri?a nemo?i Organizacije zdru?enih narodov.

Drugi vidik: Malta je klju?ni kraj, kar se ti?e migracij. V sprejemnem centru Janez XXIII. sem sre?al ?tevilne migrante, ki so na otok prispeli po stra?nih potovanjih. Ne smemo se utruditi pri poslu?anju njihovih pri?evanj, kajti samo tako se bomo izognili izkrivljenemu pogledu, ki pogosto kro?i v mno?i?nih medijih, ter bomo lahko prepoznali obraze, zgodbe, rane, sanje in upanje. Vsak migrant je edinstven: ni ?tevilka, je oseba; edinstven je kot vsak med nami. Vsak migrant je oseba s svojim dostojanstvom, koreninami in kulturo. Vsak med njimi prina?a bogastvo, ki je neskon?no ve?je od problemov. Ne pozabimo, da je Evropa nastala zaradi migracij.

Seveda je sprejem treba organizirati, voditi, a najprej ga je treba skupaj na?rtovati na mednarodni ravni. Pojav migracije ne more biti zveden na izredno stanje, saj je znamenje na?ih ?asov. In tako ga je treba brati in razlagati. Lahko postane znamenje konflikta ali pa znamenje miru. Odvisno je, kako ga razumemo, odvisno od nas. Tisti, ki je na Malti ustanovil Center Janez XXIII., je sprejel kr??ansko odlo?itev in ga poimenoval Peace Lab, laboratorij miru. ?elel bi re?i, da je Malta kot celota laboratorij miru! Ves narod s svojo dr?o je laboratorij miru. In to svoje poslanstvo lahko uresni?uje, ?e iz svojih korenin ?rpa ?ivljenjski sok bratstva, so?utja in solidarnosti. Malte?ki

 narod je te vrednote sprejel skupaj z evangelijem in zahvaljujo? evangeliju jih bo lahko ohranjal ?ive.

Zato sem kot rimski ?kof ?el potrdit to ljudstvo v veri in ob?estvu. Malta je namre? – in to je tretji vidik – klju?ni kraj tudi z vidika evangelizacije. Z Malte in Goza, dveh ?kofij v dr?avi, so se podali mnogi duhovniki in redovniki, a tudi verniki laiki, ki so kr??ansko pri?evanje ponesli po vsem svetu. Kot da bi prihod svetega Pavla pustil poslanstvo v DNA Malte?anov. Zato je moj obisk bil predvsem dejanje hvale?nosti, hvale?nosti Bogu in njegovemu zvestemu svetemu ljudstvu, ki je na Malti in Gozu.

Vendar pa tudi tam piha veter sekularizma in globalizirane psevdo-kulture, ki sloni na potro?ni?tvu, neokapitalizmu in relativizmu. Zato je tudi tam ?as za novo evangelizacijo. Obisk votline svetega Pavla, ki sem ga opravil kot moji predhodniki, je bil kot zajemanje iz izvira, da bi evangelij na Malti privrel s sve?ino svojega izvora in o?ivil njeno veliko dedi??ino ljudske vernosti. Slednjo simbolizira Marijino narodno sveti??e Ta' Pinu na otoku Gozo, kjer smo obhajali molitveno sre?anje. Tam sem za?util utripanje srca malte?kega ljudstva, ki tako zelo zaupa v svojo Sveto Mater. Marija nas vedno vra?a k bistvenemu, h kri?anemu in vstalemu Kristusu, k njegovi usmiljeni ljubezni. Marija nam pomaga o?ivljati plamen vere z ognjem Svetega Duha, ki iz roda v rod o?ivlja veselo oznanjevanje evangelija, kajti veselje Cerkve je evangelizirati! Ne pozabimo stavek Pavla VI.: poklicanost Cerkve je evangelizirati; veselje Cerkve je evangelizirati. Tega ne pozabimo: to je najlep?a opredelitev Cerkve.

Ob tej prilo?nosti bi se rad ponovno zahvalil predsedniku Republike Malte, ki je tako vljuden in bratski: hvala njemu in njegovi dru?ini; predsedniku vlade in drugim civilnim oblastem, ki so me zelo prijazno sprejeli; pa tudi ?kofom in vsem ?lanom cerkvene skupnosti, prostovoljcem in vsem, ki so me spremljali v molitvi. Ne bi rad ne omenil sprejemnega centra za migrante Janez XXIII: fran?i?kanski pater [Dionisio Mintoff], ki ga vodi, je star 91 let in ?e naprej dela tam s sodelavci iz ?kofije. Je zgled apostolske gore?nosti in ljubezni do migrantov, ki je danes tako zelo potrebna. S tem obiskom sejemo semena, vendar je Gospod tisti, ki poskrbi, da zrastejo. Naj njegova neskon?na dobrota dragemu malte?kemu ljudstvu podeli obilne sadove miru in vsega dobrega! Hvala malte?kemu ljudstvu za njegov sprejem, tako zelo ?love?ki in kr??anski. Najlep?a hvala.