杏MAP导航

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Ob prihodu je pred Marijino podobo polo?il zlato vrtnico ter zmoli tri zdravamarije. Pozdravil in blagoslovil je bolnike, ki so bili navzo?i v cerkvi ter od?el na plo??ad pred sveti??em, kjer ga je pri?akalo okoli 3000 vernikov. Uvodnim pozdravom in prebranemu evangeljskemu odlomku so sledila ?tiri pri?evanja: zakonca Sandi in Domenico sta spregovorila o soo?anju s preizku?njo te?ke bolezni v mo?i vere, Jennifer o svoji izku?nji Marijine bli?ine ter o pomenu sveti??a Ta’ Pinu za Malte?ane, Francesco pa o izzivih, s katerimi se v dana?nji dru?bi soo?ajo katoli?ani na Malti.

Homilija pape?a Fran?i?ka

Pod kri?em sta Marija in Janez. Mati, ki je rodila Bo?jega Sina, je ?alostna zaradi njegove smrti medtem ko svet obdaja tema; ljubljeni u?enec, ki je vse pustil, da bi mu sledil, sedaj neomajno stoji ob vzno?ju kri?anega U?itelja. Vse se zdi izgubljeno, zdi se, da je vse za vedno kon?ano. In medtem ko vzame nase rane ?love?tva, Jezus moli: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« (Mt 27,26; Mc 15,34) To je tudi na?a molitev v trenutkih ?ivljenja, ki so zaznamovani s trpljenjem; to je molitev, ki se vsak dan dviga k Bogu iz vajinega srca, Sandi in Domenico: hvala za vztrajnost vajine ljubezni in za vajino pri?evanje vere!

In vendar Jezusova ura – ki je v Janezovem evangeliju ura smrti na kri?u – ne predstavlja zaklju?ka zgodovine, ampak zaznamuje za?etek novega ?ivljenja. Ob kri?u namre? zremo usmiljeno ljubezen Boga, ki nam na ?iroko razprostre roke in nas po smrti Zveli?arja odpre za veselje ve?nega ?ivljenja. V uri konca se razkriva ?ivljenje, ki se za?enja; iz tiste ure smrti se za?enja druga ura, polna ?ivljenja: to je ?as Cerkve, ki se rojeva. Iz tiste prvotne celice bo Gospod zbral ljudstvo, ki bo ?e naprej hodilo po zahtevnih poteh zgodovine in bo v srcu nosilo tola?bo Svetega Duha, s katero more obrisati solze ?love?tva.

Bratje in sestre, iz tega sveti??a Ta’ Pinu lahko skupaj premi?ljujemo o novem za?etku, ki izhaja iz Jezusove ure. Tudi na tem mestu je pred tem ?udovitim sveti??em, ki ga vidimo danes, stala le majhna kapela, ki je bila zapu??ena. Dolo?eno je bilo, da jo bodo poru?ili: zdelo se je, da je konec. Vendar pa je niz dogodkov spremenil potek stvari, kakor da bi Gospod tem prebivalcem ?elel re?i: »Ne bodo ti ve? rekli Zapu??ena, tvoji de?eli ne bodo ve? rekli Osamljena, temve? te bodo imenovali V njej je moja radost in tvojo de?elo Omo?ena.« (Iz 62,4) Tista cerkvica je postala sveti??e, cilj romarjev in izvir novega ?ivljenja. Na to si nas spomnila ti, Jennifer: tukaj mnogi Mariji izro?ijo svoje trpljenje in svoje veselje, vsi se ?utijo sprejeti. Kraj, za katerega se je zdelo, da je izgubljen, danes v Bo?jem ljudstvu ponovno o?ivlja vero in upanje.

V tej lu?i sku?ajmo tudi mi razumeti povabilo Jezusove ure, tiste ure zveli?anja. Pravi nam, da smo se zato, da bi obnovili svojo vero in poslanstvo skupnosti, poklicani vrniti k tistemu za?etku, k porajajo?i se Cerkvi, ki jo vidimo pod kri?em v Mariji in Janezu. Vendar pa kaj pomeni vrniti se k tistemu za?etku? Kaj pomeni vra?anje k izvoru?

Predvsem gre za to, da bi ponovno odkrili bistvo vere. Vrniti se k izvorni Cerkvi ne pomeni gledati nazaj, da bi posnemali cerkveni model prve kr??anske skupnosti. Ne moremo presko?iti zgodovine, kakor da Gospod ne bi govoril in storil velikih stvari tudi v ?ivljenju Cerkve v stoletjih, ki so sledila. Prav tako ne pomeni biti preve? idealisti?ni in si predstavljati, da v tisti skupnosti ni bilo te?av; nasprotno, beremo, da u?enci razpravljajo in pridejo celo do spora med seboj ter da ne razumejo vedno Gospodovega nauka. Vrniti se k izvirom pomeni ponovno obuditi duha prve kr??anske skupnosti, to je vrniti se v srce in ponovno odkriti sredi??e vere: odnos z Jezusom in oznanilo njegovega evangelija vsemu svetu. To je bistveno! Veselje Cerkve je torej evangelizacija.

Vidimo namre?, da po uri Jezusove smrti prvi u?enci – kot sta Marija Magdalena in Janez – po tem, ko so videli prazen grob, ne da bi izgubljali ?as, s trepetajo?im srcem te?ejo, da bi oznanili blagovest o vstajenju. Jok bole?ine pod kri?em se spremeni v veselje oznanila. In mislim tudi na apostole, o katerih pi?e: »Dan za dnem so v templju in po hi?ah neutrudno u?ili in oznanjali evangelij o Kristusu Jezusu.« (Apd 5,42) Glavna skrb Jezusovih u?encev ni bil ugled skupnosti in njenih slu?abnikov, dru?beni vpliv, izpopolnjenost bogoslu?ja. Ne. Naprej jih je vodilo oznanjevanje in pri?evanje Kristusovega evangelija (prim. Rim 1,1), ker je veselje Cerkve evangelizirati.

Bratje in sestre, Cerkev na Malti se pona?a z dragoceno zgodovino, iz katere je mogo?e zajemati mnoga pastoralna in duhovna bogastva. Vendar pa ?ivljenje Cerkve – tega se vedno spominjajmo – ni nikoli samo »pretekla zgodovina, katere se je treba spominjati«, ampak »velika prihodnost, ki jo je potrebno zgraditi«, poslu?ni Bo?jim na?rtom. Ne more nam zadostovati vera, ki jo sestavljajo obi?aji, ki se prena?ajo iz roda v rod, slovesna praznovanja, lepi ljudski dogodki, mo?ni in ?ustveni trenutki; potrebujemo vero, ki je utemeljena in se prenavlja v osebnem sre?anju s Kristusom, v vsakodnevnem poslu?anju njegove Besede, v dejavni soudele?bi v ?ivljenju Cerkve, v du?i ljudske pobo?nosti.

Kriza vere, apati?nost verske prakse, zlasti v obdobju po pandemiji, in ravnodu?nost ?tevilnih mladih glede Bo?je navzo?nosti niso vpra?anja, ki jih moramo »posladkati« s tem, da bi mislili, da konec koncev dolo?en duh vere ?e vedno kljubuje. V?asih je lahko namre? ogrodje versko, vendar pa se za tistim obla?ilom vera stara. Elegantna garderoba verskih navad namre? ne ustreza vedno ?ivi veri, ki jo razvnema dinami?nost evangelizacije. Biti moramo pozorni, da se verske prakse ne bi omejile na ponavljanje repertoarja iz preteklosti, ampak bodo izra?ale vero, ki bo ?iva, odprta in bo ?irila veselje evangelija, ki bo sposobna ?iriti veselje evangelija, kajti veselje Cerkve je evangelizirati.

Vem, da ste s sinodo za?eli proces prenove, in zahvaljujem se vam za to pot. Bratje in sestre, zdaj je ura, da se vrnemo k tistemu za?etku, pod kri?em, da gledamo prvo kr??ansko skupnost. Da bi bili Cerkev, ki ji je pri srcu prijateljstvo z Jezusom in oznanjevanje njegovega evangelija, ne pa iskanje prostora in pozornosti; Cerkev, v sredi??u katere je pri?evanje in ne verske navade; Cerkev, ki ?eli iti vsem naproti s pri?gano svetilko evangelija, ne pa biti zaprt krog. Ne bojte se stopiti – kakor to ?e po?nete – na nove, morda celo tvegane poti evangelizacije in oznanjevanja, ki se dotaknejo ?ivljenja.

Poglejmo ?e za?etke, Marijo in Janeza pod kri?em. Ob izvoru Cerkve je njuno vzajemno dejanje izro?itve. Gospod namre? vsakega izmed njiju izro?i v skrb drugemu: Janeza Mariji in Marijo Janezu, tako da jo je od tiste ure »u?enec vzel k sebi.« (Jn 19,27) Vrniti se na za?etek prav tako pomeni razviti umetnost sprejemanja. Zadnje Jezusove besede s kri?a, ki so namenjene Materi in Janezu, spodbujajo, da bi sprejemanje postalo ve?ni slog u?en?evstva. Ni ?lo namre? zgolj za dejanje so?utja, zaradi katerega je Jezus zaupal svojo mater Janezu, da ne bi ostala sama po njegovi smrti, ampak za konkretno navodilo, kako ?iveti najve?jo zapoved, zapoved ljubezni. ?e??enje Boga poteka skozi bli?ino do brata.

Kako pomembna je v Cerkvi ljubezen med brati in sprejemanje bli?njega! Gospod nas na to spomni v uri kri?a, ko Marija in Janez sprejmeta drug drugega,  ter kr??ansko skupnost vseh ?asov spodbuja, naj ne izgubi te prednostne naloge. »glej, tvoj sin,« »glej tvoja mati« (v. 26.27); kot bi rekli: re?eni ste z isto krvjo, ste ena dru?ina, zato sprejmite drug drugega, ljubite se med seboj, zdravite rane drug drugemu. Brez sumni?enj, razdeljenosti, govoric, blebetanja in nezaupanja. Bratje in sestre, udejanjate »sinodo«, to je »hodite skupaj«. Kajti Bog je navzo? tam, kjer vlada ljubezen!

Dragi prijatelji, vzajemno sprejemanje, ne zgolj iz formalnosti, ampak v Kristusovem imenu, je nenehen izziv. Je izziv predvsem za na?e cerkvene odnose, saj na?e poslanstvo obrodi sadove, ?e delujemo v prijateljstvu in bratskem ob?estvu. Malta in Gozo sta dve lepi skupnosti: tako kot sta bila Marija in Janez! Naj bodo Jezusove besede na kri?u torej va?a zvezda vodnica, da boste drug drugega sprejemali, ustvarjali doma?nost in delali v ob?estvu! Vedno je potrebno v evangelizaciji iti naprej, kajti veselje Cerkve je evangelizirati.

Vendar pa je sprejemanje tudi pokazatelj tega, koliko je Cerkev dejansko pre?eta z duhom evangelija. Marija in Janez se ne objameta in sprejmeta v toplem zavetju dvorane zadnje ve?erje, ampak pod kri?em, na tistem temnem kraju, kjer so bili ljudje obsojeni in kri?ani kot hudodelci. Tudi mi se ne moremo objemati le med seboj, v zavetju na?ih lepih cerkva, medtem ko zunaj toliko bratov in sester trpi in so kri?ani zaradi bole?ine, bede, rev??ine in nasilja. Nahajate se na  klju?ni geografski legi, s pogledom na Sredozemsko morje, ki je te?i??e, ki privla?i, in sidro re?itve za mnoge ljudi, ki jih viharji ?ivljenja premetavajo in iz razli?nih razlogov prihajajo na va?e obale. V obli?ju teh ubogih ljudi se vam ka?e sam Kristus. To je izkusil apostol Pavel, ki so ga po stra?nem brodolomu va?i predniki  toplo sprejeli. V Apostolskih delih pi?e: »Tamkaj?nji doma?ini so nas neverjetno ljubeznivo sprejeli. Ker se je pripravljalo k de?ju in je bilo mraz, so zakurili kres in nas vse zbrali ob njem.« (Apd 28,2)

To je evangelij, ki smo ga poklicani ?iveti: sprejemati, biti strokovnjaki  ?love?nosti, pri?igati ognje ne?nosti, ko trpe?im preti mraz ?ivljenja. Tudi v tem primeru se je iz dramati?ne izku?nje rodilo nekaj pomembnega, saj je Pavel oznanjal in ?iril evangelij, kasneje pa so mu sledili ?tevilni oznanjevalci, pridigarji, duhovniki in misijonarji, gnani od Svetega duha, da bi evangelizirali, da bi prina?ali veselje Cerkve, ki je evangelizirati. Njim bi rad izrekel posebno zahvalo, torej tem evangelizatorjem, ?tevilnim malte?kim misijonarjem, ki po vsem svetu ?irijo veselje evangelija; mnogim duhovnikom, redovnikom in redovnicam ter vsem vam. Kot je dejal va? ?kof, msgr. Teuma, ste majhen otok, ki pa ima veliko srce. Ste zaklad v Cerkvi in za Cerkev. Da bi ga ohranili, se je potrebno vrniti k bistvu kr??anstva: k ljubezni do Boga, ki je gibalo na?ega veselja in nas spodbuja, da gremo ven in hodimo po poteh sveta; k sprejemanju bli?njega, ki je na?e najpreprostej?e in najlep?e pri?evanje v svetu. Tako torej pojdite naprej po poteh sveta, kajti veselje Cerkve je evangelizirati.

Naj vas Gospod spremlja na tej poti in naj vas vodi Sveta Devica. Naj ona, ki je naro?ila molitev treh zdravamarij, da bi nas spomnila na svoje materinsko srce, v nas, njenih otrocih, ponovno zaneti ogenj poslanstva in ?eljo, da bi skrbeli drug za drugega. Marija naj vas varuje in spremlja pri evangelizaciji.