Pape?eve sanje za migrante: Da bi postali pri?e sprejemanja in bratstva
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Dragi bratje in sestre!
Vse vas prisr?no pozdravljam; vesel sem, da lahko zaklju?im svoj obisk Malte tako, da sem nekaj ?asa z vami. Zahvaljujem se p. Dionisiju za sprejem; posebej pa sem hvale?en Danielu in Sirimanu za njuni pri?evanji: odprla sta nam svoje srce in ?ivljenje, hkrati pa sta tudi glasnika mnogih bratov in sester, ki so primorani zapustiti domovino, da bi na?li varno zavetje.
Tukaj sem, da bi vam povedal, da sem vam blizu
Kakor sem rekel pred nekaj meseci na Lezbosu, »sem tukaj, da bi vam povedal, da sem vam blizu … Tukaj sem, da bi videl va?e obraze, da bi vas gledal v o?i.« (Govor v Mitileni, 5. december 2021) Od dne, ko sem ?el na Lampeduso, vas nisem nikoli pozabil. Vedno vas nosim v srcu in vedno ste prisotni v mojih molitvah.
Naj bo Malta varen pristan za migrante
Na tem sre?anju z vami migranti se v celoti poka?e pomen gesla mojega potovanja na Malto. Gre za citat iz Apostolskih del, ki pravi: »Neverjetno ljubeznivo so nas sprejeli.« (28,2) Nana?a se na na?in, kako so Malte?ani sprejeli apostola Pavla in vse tiste, ki so z njim do?iveli brodolom v bli?ini otoka. Sprejeli so jih »neverjetno ljubeznivo«, izkazali so jim »izredno ?lovekoljubnost«. Ne le ?lovekoljubnost, ampak ?lovekoljubnost, ki ni obi?ajna; posebno skrb, ki jo je sveti Luka ?elel ovekove?iti v knjigi Apostolskih del. Malti ?elim, da bi vedno na ta na?in sprejemala tiste, ki pridejo na njene obale, da bi bila zanje resni?no »varen pristan«.
Molimo, da bi bili re?eni brodoloma civilizacije
Izku?nja brodoloma je izku?nja, ki jo je imelo v teh letih na Sredozemskem morju na tiso?e mo?kih, ?ensk in otrok. In ?al je bila za mnoge izmed njih tragi?na. Prav v?eraj je bila objavljena novica o re?evanju na morju v Libiji – s ?olna, kjer je bilo okoli devetdeset ljudi, so re?ili samo ?tiri osebe. Molimo za te na?e brate in sestre, ki so umrli v tem na?em Sredozemskem morju. Prav tako molimo, da bi bili re?eni drugega brodoloma, ki poteka medtem ko se dogajajo te stvari: to je brodolom civilizacije, ki ne grozi samo beguncem, ampak nam vsem. Kako se lahko re?imo tega brodoloma, zaradi katerega je ladja na?e civilizacije v nevarnosti, da potone? Tako, da ravnamo ?love?no. Da na ljudi ne gledamo kot na ?tevilke, ampak – kakor nam je rekel Siriman – da v njih vidimo obraze, zgodbe, preprosto mo?ke in ?enske, brate in sestre. In pomislimo, da bi bil lahko na mestu ?loveka, ki ga vidim po televiziji na ?olnu ali v morju ali na fotografiji, jaz ali moj sin ali moja h?i … Morda tudi v tem trenutku, medtem ko smo tukaj, ?olni plujejo po morju od juga proti severu … Molimo za te brate in sestre, ki na morju tvegajo ?ivljenje, ko i??ejo upanje. Tudi vi ste ?iveli to dramo in ste pri?li sem.
Molitev za tiste, ki morajo zapustiti svoje domove
Va?e zgodbe spominjajo na zgodbe na tiso?e ljudi, ki so bili v preteklih dneh primorani zbe?ati iz Ukrajine zaradi krivi?ne in okrutne vojne. Pa tudi na zgodbe mnogih drugih mo?kih in ?ensk, ki so morali v iskanju varnega kraja zapustiti svoj dom in svojo de?elo v Aziji, Afriki in v Amerikah: mislim na ljudstvo Rohinga. Vsem njim je v tem trenutku namenjena moja misel in moja molitev.
Lo?itev od korenin pusti rane
Pred ?asom sem iz tega va?ega centra prejel ?e eno pri?evanje: zgodbo o mladem fantu, ki je moral zapustiti svojo mamo in dru?ino. To me je ganilo in mi je dalo misliti. Vendar pa ste tudi vi – ti, Daniel, in ti, Siriman, ter vsakdo izmed vas – do?iveli to izku?njo, da ste morali oditi in se lo?iti od lastnih korenin. Gre za iztrganost. Iztrganost, ki pusti znamenje. Ne le trenutno bole?ino, ?ustveno. Pusti globoko rano na poti rasti mladega ?loveka. Za zdravljenje te rane je potreben ?as; potreben je ?as in predvsem so potrebne izku?nje, polne ?love?nosti: sre?ati osebe, ki so gostoljubne, ki znajo poslu?ati, razumeti, spremljati; in tudi znati biti skupaj z drugimi sopotniki, da bi podelili, skupaj nosili bremena … To pomaga zaceliti rane.
Sprejemni centri morajo biti kraji ?love?nosti
Mislim na sprejemne centre: kako pomembno je, da so kraji ?love?nosti! Vemo, da je te?ko, veliko je dejavnikov, ki pove?ujejo napetosti in rigidnost. Kljub temu pa na vseh celinah obstajajo osebe in skupnosti, ki sprejmejo izziv, saj se zavedajo, da je stvarnost migracij znamenje ?asov, kjer je v igri ?love?tvo. In za nas kristjane je posredi tudi zvestoba Jezusovemu evangeliju. On je rekel: »Tujec sem bil in ste me sprejeli.« (Mt 25,5) Tega ni mogo?e ustvariti v enem dnevu! Potreben je ?as, potrebno je veliko potrpe?ljivosti, potrebna je predvsem ljubezen, ki jo tvorijo bli?ina, ne?nost in so?utje, kakr?na je ljubezen Boga do nas. Mislim, da moramo izre?i veliko zahvalo tistemu, ki je na Malti sprejel ta izziv in je ustanovil ta center. Storimo to z aplavzom!
Pape?eve sanje za migrante
Dovolite mi, bratje in sestre, da izrazim svoje sanje. Da bi vi, migranti, po tem, ko ste izkusili sprejem, poln ?love?nosti in bratstva, mogli postati v prvi osebi pri?e in animatorji sprejemanja in bratstva. Tukaj in kjer bo ?elel Bog, kamor bo Bo?ja previdnost vodila va?e korake. To so sanje, ki jih ?elim podeliti z vami in ki jih polagam v Bo?je roke. Saj to, kar je nam nemogo?e, Njemu ni nemogo?e. Mislim, da je zelo pomembno, da v dana?njem svetu migranti postanejo pri?e bistvenih ?love?kih vrednot. Gre za vrednote, ki jih nosite v sebi, ki pripadajo va?im koreninam.
Prihodnost ?love?tva: bratstvo in dru?beno prijateljstvo
Ko se bo zacelila rana iztrganosti, izkoreninjenosti, bo lahko na dan pri?lo to bogastvo, ki ga nosite v sebi, izredno dragocena dedi??ina ?love?tva, in ga boste lahko podelili s skupnostmi, v katerih ste sprejeti in v okoljih, kamor ste vklju?eni. To je pot! Pot bratstva in dru?benega prijateljstva. Tukaj je prihodnost ?love?ke dru?ine v globaliziranem svetu. Vesel sem, da lahko danes z vami podelim te sanje, tako kot vi s svojimi pri?evanji delite z menoj svoje sanje.
Ne ?tevilke, ampak osebe
Zdi se mi, da je tukaj tudi odgovor na vpra?anje, ki je v sredi??u tvojega pri?evanja, Siriman. Spomnil si nas, da tisti, ki mora zapustiti svojo de?elo, odide s sanjami v srcu: s sanjami po svobodi in demokraciji. Te sanje naletijo na trdo, pogosto nevarno in v?asih stra?no, nehumano stvarnost. Ti si dal glas zadu?enemu pozivu milijonov migrantov, katerih temeljne pravice so kr?ene, ?al v?asih z vpletenostjo pristojnih oblasti. To je tako. In to ?elim tako povedati: ?al v?asih z vpletenostjo pristojnih oblasti. Prav tako si opozoril na klju?no to?ko: dostojanstvo osebe. To ponovno poudarim s tvojimi besedami: vi niste ?tevilke, ampak osebe iz mesa in krvi, obrazi, sanje, ki so v?asih poru?ene.
Odgovorimo na izzive s slogom ?love?nosti
Iz tega se more in mora iti naprej: iz oseb in njihovega dostojanstva. Ne pustimo se zavesti tistim, ki pravijo: »Ni? se ne da narediti«, »ti problemi so ve?ji od nas«, »jaz se bom ukvarjal s svojimi zadevami, drugi pa naj se znajdejo.« Ne. Ne ujemimo se v to past. Odgovorimo na izziv migrantov in beguncev s slogom ?love?nosti, pri?gimo ognje bratstva, okoli katerih se bodo lahko ljudje ogreli, ponovno dvignili, ponovno pri?gali upanje. Okrepimo tkivo dru?benega prijateljstva in kulture sre?anja, izhajajo? iz krajev, kot je ta, ki zagotovo niso popolni, vendar pa so »laboratoriji miru«.
Pape? Janez XXIII. in »Pacem in terris«
Glede na to, da je ta center poimenovan po pape?u sv. Janezu XXIII., bi rad spomnil na to, kar je zapisal ob koncu svoje znamenite okro?nice o miru. Citiram: »Naj [Gospod] odvrne od srca ljudi to, kar lahko ogrozi mir; in naj jih preoblikuje v pri?e resnice, pravi?nosti in bratske ljubezni. Naj razsvetli voditelje ljudstev, da bodo poleg skrbi za pravi?no blaginjo svojih dr?avljanov zagotavljali in branili veliki dar miru; naj razvname voljo vseh, da bodo premagovali ovire, ki lo?ujejo, krepili vezi medsebojne ljubezni, razumeli druge ter odpustili tistim, ki so povzro?ili krivice; v mo?i njegovega delovanja naj vsa ljudstva na zemlji postanejo bratje in naj v njih vedno cveti in kraljuje tako zelo ?eleni mir.« (Pacem in terris, 91)
Nikoli ne izgubite upanja
Dragi bratje in sestre, kmalu bom skupaj z nekaterimi izmed vas pred Marijino podobo pri?gal sve?o. Gre za preprosto dejanje, ki pa ima velik pomen. V kr??anskem izro?ilu je ta majhen plamen simbol vere v Boga. Prav tako je znamenje upanja; upanja, ki ga Marija, na?a Mati, podpira v najte?jih trenutkih. To je upanje, ki sem ga danes videl v va?ih o?eh; ki je osmislilo va?e potovanje in vas spodbuja, da greste naprej. Naj vam Marija pomaga, da nikoli ne bi izgubili tega upanja! Njej izro?am vsakogar izmed vas in va?e dru?ine ter vas nosim s seboj v svojem srcu in molitvi. Tudi vas prosim, ne pozabite molite zame. Hvala.
Molitev ob koncu sre?anja
Ob koncu sre?anja je pape? Fran?i?ek slupaj z nekaterimi migranti pri?gal sve?o ter zmolil naslednjo molitev:
Gospod Bog, stvarnik vesolja,
vir svobode in miru,
ljubezni in bratstva;
ustvaril si nas po svoji podobi
in v nas vse vdahnil svoj ?ivljenjski dih,
da bi bili dele?ni tvojega bivanja v ob?estvu.
Tudi ko smo prelomili tvojo zavezo,
nas nisi prepustil oblasti smrti,
ampak si nas v svojem brezmejnem usmiljenju
vedno klical, naj se vrnemo k Tebi
in naj ?ivimo kot tvoji otroci.
Vlij v nas svojega Svetega Duha
daj nam novo srce,
ki bo sposobno sli?ati pogosto tihi jok
na?ih bratov in sester, ki so izgubili
toplino doma in domovine.
Daj, da jim bomo s pogledi in dejanji ?love?nosti
lahko dali upanje.
Naredi nas za orodje miru
in konkretne bratske ljubezni.
Osvobodi nas strahov in predsodkov,
da bo njihovo trpljenje postalo na?e
in se bomo skupaj borili proti krivici;
da bo rastel svet, v katerem bo vsak ?lovek
spo?tovan v njegovem nedotakljivem dostojanstvu,
tistem, ki si ga Ti, O?e, polo?il v nas
in ga je tvoj Sin za vedno posvetil.
Amen.
