杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Sveti o?e je v sprejemnem centru v Mitileni, kamor je iz Aten prispel okoli 9. ure, veliko ?asa namenil osebnemu sre?anju z begunci, ki se nahajajo v sprejemnem centru. Osrednji dogodek pa je potekal v duhu petja, pri?evanja in molitve Angelovo ?e??enje, s katero je pape? ?elel skleniti svoj govor. Vpra?anje migracije je povezal z razli?nimi tematikami, tako verske kot politi?ne in ekonomske narave. Med drugim je pozval, naj ne obra?amo hrbta resni?nosti in naj nehamo prelagati odgovornost na druge, kot da za migracijsko vpra?anje nikomur ni mar in je samo neko nekoristno breme, ki ga je nekdo prisiljen nositi. Ustavimo brodolom civilizacije!

Prihodnost bo cveto?a samo, ?e se bo spravila z naj?ibkej?imi

»Ponovno sem tukaj, da bi vas sre?al. Tukaj sem, da bi vam povedal, da sem vam blizu. In vam to rekel iz srca. Tukaj sem, da bi videl va?e obraze, da bi vas gledal v o?i. O?i, ki so polne strahu in pri?akovanja; o?i, ki so videle nasilje in rev??ino; o?i, razbrazdane zaradi mnogih solz,« so se glasile prve besede pape?a Fran?i?ka, namenjene beguncem.

Kot je poudaril, je migracija »svetovni problem«, je »humanitarna kriza, ki se ti?e vseh«. »Pandemija nas je prizadela globalno, za?utili smo, da smo vsi v istem ?olnu, izkusili smo, kaj pomeni imeti iste strahove. Razumeli smo, da je k pomembnim vpra?anjem treba pristopiti skupaj, kajti razdrobljene re?itve so v dana?njem svetu neustrezne. Medtem ko se na svetovni ravni kljub te?avam izvaja cepljenje in se v boju proti podnebnim spremembam kljub ?tevilnim zamudam in negotovostim nekaj premika, pa se zdi, da je na podro?ju migracij vse skupaj zelo pomanjkljivo. Vendar so v igri osebe, ?love?ka ?ivljenja! V igri je prihodnost vseh, ki bo mirna le, ?e bo vklju?ujo?a. Prihodnost bo cveto?a samo, ?e se bo spravila z naj?ibkej?imi. Kajti ko so revni zavrnjeni, je zavrnjen tudi mir.« Po pape?evih besedah nas zgodovina u?i, da zapiranja in nacionalizmi vodijo v katastrofalne posledice. Kot je izpostavil drugi vatikanski koncil, so za mir potrebni spo?tovanje drugih ljudi in drugih narodov, prizadevanje za ohranjanje njihovega dostojanstva in stalno udejanjanje bratstva. »Iluzorno je misliti, da je dovolj zavarovati sami sebe, braniti se pred naj?ibkej?imi, ki trkajo na vrata. Prihodnost nas bo ?e bolj povezala med seboj. Da bi to spremenili v dobro, ne potrebujemo enostranskih ukrepov, ampak politike obse?nega dosega,« je dejal pape? in pripomnil, da nas to u?i zgodovina, a kot da se ?e vedno nismo nau?ili. »Ne obrnimo hrbta resni?nosti, prenehajmo z nenehnim prelaganjem odgovornosti, ne dolo?ajmo vedno drugih za migracijsko vpra?anje, kot da nikomur ni mar in kot da je samo neko nekoristno breme, ki ga je nekdo prisiljen nositi!«

Zoperstavimo se prevladujo?i misli, ki se vrti okoli svojega jaza

O?i migrantov nas po pape?evih besedah prosijo, naj se ne obrnemo na drugo stran, naj ne zanikamo ?love?kosti, ki nam je skupna, naj njihove zgodbe vzamemo za svoje in naj ne pozabimo njihovih dram. Navedel je Elia Wiesla, ki je bil pri?a najve?je tragedije prej?njega stoletja: »Zato, ker se spominjam na?ega skupnega izvora, se zbli?ujem z ljudmi, ki so moji bratje. Zato, ker no?em pozabiti, da je njihova prihodnost enako pomembna kot moja.« Pape? je dodal, da Boga prosi, naj nas prebudi iz pozabe na tiste, ki trpijo, naj nas predrami iz individualizma, ki izklju?uje, naj prebudi srca, ki so gluha za potrebe bli?njega. »Prosim pa tudi ?loveka, vsakega ?loveka: premagajmo paralizo strahu, brezbri?nosti, ki ubija, cini?no nezainteresiranost, ki z ?ametnimi rokavicami obsoja na smrt tiste, ki so na obrobju! Zoperstavimo se v korenini prevladujo?i misli, ki se vrti okoli svojega jaza, okoli osebnih in nacionalnih egoizmov, ki postanejo merilo in kriterij vsega.«

S postavljanjem zidov in bode?ih ?ic ne bomo re?ili problemov

Pet let po pape?evem prvem obisku Lezbosa se na podro?ju migracije ni dosti spremenilo. Seveda so si mnogi prizadevali za sprejemanje in integracijo tako na prostovoljni kot institucionalni, socialni in karitativni ravni, za kar se je pape? zahvalil in izpostavil tudi financiranje in gradnjo ustreznih struktur za sprejemanje migrantov, pri ?emer je spomnil na pomo? in ?rtve lokalnega prebivalstva. Treba pa je z grenkobo priznati, da je tudi Gr?ija v veliki stiski in da »v Evropi nekateri ?e vedno obravnavajo ta problem kot nekaj, kar se jih ne ti?e«, kar je po pape?evih besedah tragi?no. »Koliko je razmer, ki niso vredne ?loveka! Koliko je lokacij hotspot, kjer migranti in begunci ?ivijo v razmerah, ki so na robu, ne da bi na obzorju videli re?itve. Pa vendar bi moralo spo?tovanje oseb in ?lovekovih pravic, zlasti na celini, ki te pravice spodbuja v svetu, biti vedno za??iteno, dostojanstvo vsakega pa bi moralo biti postavljeno na prvo mesto! ?alostno je sli?ati, da se kot re?itve predlaga izkori??anje skupnih fondov za gradnjo zidov, za postavitev bode?ih ?ic,« je zatrdil pape? Fran?i?ek.

Pripomnil je, da so bojazni in negotovosti, te?ave in nevarnosti seveda razumljivi. Zaznati je utrujenost in razo?aranje, ki sta se ?e pove?ala zaradi ekonomske in pandemske krize, vendar pa »z utrjevanjem ograj ni mogo?e re?iti problemov in izbolj?ati sobivanja«. Nasprotno, to je mogo?e, ?e zdru?imo mo?i in skrbimo za druge v skladu z dejanskimi mo?nostmi vsakega posameznika in v spo?tovanju zakona, pri ?emer je vedno na prvem mestu »nepreklicna vrednost ?ivljenja vsakega mo?kega in ?enske, vsake osebe«. Kot je dejal Wiesel, Nobelov nagrajenec za mir: »Ko so ?love?ka ?ivljenja v nevarnosti, ko je ?love?ko dostojanstvo v nevarnosti, nacionalne meje postanejo irelevantne.«

Zakaj ne govorimo o izkori??anju, vojnah, oro?ju ... zakaj?

»V razli?nih dru?bah si ideolo?ko nasprotujejo varnost in solidarnost, lokalno in univerzalno, tradicija in odprtost. Namesto podpiranja idej, bi bilo morda koristno izhajati iz resni?nosti: ustaviti se, raz?iriti pogled in se potopiti v te?ave ve?ine ?love?tva, ?tevilnih prebivalcev, ki so ?rtve humanitarnih nesre?, ki jih niso povzro?ili, temve? so jih le utrpeli, pogosto po dolgih obdobjih izkori??anja, ki ?e vedno traja. Enostavno je pritegniti javno mnenje z vzbujanjem strahu pred drugim; zakaj namesto tega ne govorimo enako o izkori??anju revnih, o pozabljenih vojnah, ki so pogosto izdatno financirane, o ekonomskih sporazumih, sklenjenih na ra?un ljudi, o prikritih manevrih za trgovanje z oro?jem in ?irjenju trgovine z njim? Zakaj ne govorimo o tem? Obravnavati je treba glavne vzroke, ne pa ubogih ljudi, ki pla?ujejo ceno in se jih celo uporablja za politi?no propagando! ?e ?elimo odpraviti temeljne vzroke, ne moremo samo zama?iti izrednih razmer. Potrebna so usklajena dejanja. K epohalnim spremembam je treba pristopiti z veliko vizijo. Kajti ni enostavnih odgovorov na zapletene probleme; nasprotno, procese je treba spremljati od znotraj, da bi se premagalo getoizacijo in spodbujalo po?asno in nepogre?ljivo integracijo, da bi na bratski in odgovoren na?in spoznavali kulture in tradicije drugih.«

Ustavimo ta brodolom civilizacije!

»?e ?elimo za?eti znova, poglejmo predvsem obraze otrok. Najdimo pogum, da nas  bo sram pred njimi, ki so nedol?ni in so prihodnost. Spra?ujejo na?o vest in nas: "Kak?en svet nam ?elite dati?" Ne be?imo prehitro od surovih podob njihovih majhnih teles, ki nepremi?no le?ijo na pla?ah. Sredozemlje, ki je tiso?letja zdru?evalo razli?ne narode in oddaljene de?ele, postaja hladno pokopali??e brez nagrobnikov. Ta velik bazen vode, zibelka ?tevilnih civilizacij, je zdaj videti kot ogledalo smrti. Ne dopustimo, da se mare nostrum spremeni v opusto?eno mare mortuum, da ta kraj sre?anja postane prizori??e spopadov! Ne dopustimo, da se "morje spominov" spremeni v "morje pozabe". Bratje in sestre, prosim vas, ustavimo ta brodolom civilizacije!«

Gre za konkretne kr??anske korenine

Kot je dejal pape?, je na obalah tega morja Bog postal ?lovek. Njegova beseda odmeva in prina?a oznanilo o Bogu, ki je »O?e in vodnik vseh ljudi« (sv. Gregor Nacian?ki). »Ljubi nas kot otroke in ?eli, da bi bili bratje. Namesto tega se Boga ?ali, ko se prezira ?loveka, ustvarjenega po njegovi podobi, in se ga prepu??a na milost in nemilost valovom brezbri?nosti, ki se jo v?asih upravi?uje celo v imenu domnevnih kr??anskih vrednot. Namesto tega vera poziva k so?utju in usmiljenju. Ne pozabimo, da je to Bo?ji slog: bli?ina, so?utje in ne?nost. Vera nas poziva h gostoljubnosti, k filokseniji, ki je pre?emala klasi?no kulturo in se dokon?no izrazila v Jezusu, zlasti v priliki o dobrem Samarijanu (prim. Lk 10,29-37) in v besedah 25. poglavja Matejevega evangelija (prim. v. 31-46). Ne gre za versko ideologijo, temve? za konkretne kr??anske korenine. Jezus slovesno potrdi, da je tam, v tujcu, v beguncu, v tistem, ki je nag in la?en. Kr??anski program pa je biti tam, kjer je Jezus. Da, kajti kr??anski program, kot je zapisal pape? Benedikt XVI., "je srce, ki vidi" (Deus caritas est, 31).«

Pred ideje in ideologije postaviti stvarnost ?loveka

Pape? je sklenil z molitvijo k Devici Mariji: »Prosimo Devico Marijo, naj nam odpre o?i za trpljenje na?ih bratov in sester. Hitro se je podala na pot k Elizabeti, ki je bila nose?a. Koliko nose?ih mater je naglo na?lo smrt na svoji poti, medtem ko so v svojem telesu nosile ?ivljenje! Naj nam Bo?ja Mati pomaga, da bomo imeli materinski pogled, ki v ljudeh vidi Bo?je otroke, sestre in brate, ki jih je treba sprejeti, za??ititi, spodbujati in vklju?iti. In ne?no ljubiti. Naj nas Presveta Mati nau?i, da stvarnost ?loveka postavimo pred ideje in ideologije ter korake urno usmerimo proti tistim, ki trpijo.«