杏MAP导航

Andreja ?ervek – Vatikan

Na mednarodnem malte?kem letali??u, kjer je letalo pristalo ob 9.50, sta svetega o?eta sprejela apostolski nuncij Alessandro D’Errico in predsednik dr?ave George William Vella. Sledil je vljudnostni obisk pri predsedniku republike v Pala?i velikega mojstra v Valletti, zatem pa ?e sre?anje s predstavniki oblasti, civilne dru?be ter ?lani diplomatskega zbora, med katerim je pape? Fran?i?ek imel svoj prvi govor na malte?kih tleh. Spregovoril je o temeljnih vrednotah evropskega prostora; poseben poudarek je naredil na migraciji, pri ?emer je dejal, da drugi ni virus, pred katerim se je treba braniti, ampak je oseba, ki jo je treba sprejeti; ob koncu pa v ospredje postavil ?e vojno ter pozval, naj se ogromna sredstva, ki so ?e vedno namenjena oboro?evanju, raje namenijo za razvoj, zdravje in prehrano.

Malta, srce Sredozemlja

Pape? je dejal, da se Malto lahko opredeli kot »srce Sredozemlja«. In to ne samo zaradi njenega geografskega polo?aja. »Zaradi prepletanja zgodovinskih dogodkov in sre?anja prebivalcev so ti otoki ?e tiso?letja sredi??e vitalnosti in kulture, duhovnosti in lepote, so kri?i??e, ki je znalo sprejeti in uskladiti vplive z razli?nih strani,« je dejal sveti o?e in zatem to »raznolikost vplivov« povezal z razli?nimi vetrovi, ki so zna?ilni za dr?avo. Kot je dodal, ni slu?ajno, da je na zemljevidih Sredozemlja ro?a vetrov pogosto postavljena v bli?ino otoka Malte. In ravno ro?o vetrov s ?tirimi glavnimi vetrovi je pape? vzel za izhodi??e govora ter izpostavil »?tiri temeljne vplive na socialno in politi?no ?ivljenje« Malte.

Pape? Fran?i?ek in predsednik Malte George William Vella

Evropski dom, edinost in mir

S severnimi vetrovi, ki prete?no pihajo na malte?ke otoke, je povezal Evropo in Evropsko unijo, ki je bila »zgrajena, da bi v njej prebivala velika dru?ina, zdru?ena v varovanju miru«. »Edinost in mir sta darova, za katera malte?ki narod prosi Boga v svoji dr?avni himni. »Mir sledi edinosti in iz nje izvira. To izpostavlja pomembnost skupnega dela, dajanja prednosti kohezivnosti pred vsako delitvijo, okrepitve skupnih korenin in vrednot, ki so oblikovale edinstvenost malte?ke dru?be.«

»A da bi zagotovili dobro dru?beno sobivanje, ni dovolj utrditi ?ut za pripadnost. Treba je okrepiti temelje skupnega ?ivljenja, ki sloni na pravu in zakonitosti. Po?tenost, pravi?nost, ?ut za dol?nost in transparentnost so bistveni stebri dru?be, ki je civilno napredna. Prizadevanje za odstranitev nezakonitosti in korupcije naj je torej mo?no,« je dejal Fran?i?ek. »Vedno se naj gojita zakonitost in transparentnost, ki omogo?ata izkoreninjenje pokvarjenosti in kriminala.«

Pape? je tudi izpostavil, da je »evropski dom, ki si prizadeva pospe?evati vrednote pravi?nosti in socialne nepristranskosti, prav tako v prvi vrsti pri varovanju ve?jega doma stvarstva«. »Okolje v katerem ?ivimo je dar nebes. Res je, da se na Malti, kjer sijajna lepota bla?i te?ave, stvarstvo zdi kot dar, ki med preizku?njami zgodovine in ?ivljenja spominja na lepoto bivanja na zemlji. Zato jo je treba varovati pred nenasitnim pohlepom, po?re?nostjo denarja in gradbenimi ?pekulacijami, ki ne ogro?ajo samo pokrajine, ampak tudi prihodnost. A varovanje okolja in socialna pravi?nost pripravljata prihodnost in sta odli?na na?ina, da se mlade navdu?i za dobro politiko ter se jih obvaruje pred sku?njavami brezbri?nosti in neanga?iranosti.«

Zdrav razvoj, spomin in spo?tovanje ?ivljenja

Za Malto so prav tako zna?ilni zahodni ?ivljenjski slogi in razmi?ljanja, je nadaljeval Fran?i?ek in na drugem mestu izpostavil, da to prina?a veliko dobrega, kot so vrednote svobode in demokracije, a prav tako tveganja, nad katerimi je treba bdeti, da se zaradi ?elje po napredku ne bi odtrgali od korenin. »Malta je ?udovit “laboratorij organskega razvoja“, kjer napredovati ne pomeni odrezati korenin od preteklosti v imenu neke la?ne blaginje, ki jo poleg pravice do kakr?ne koli pravice narekujejo profit, potrebe in potro?nja. Za zdrav razvoj je pomembno varovati spomin in spo?tljivo tkati harmonijo med generacijami, ne da bi nas posrkale umetne homologacije in ideolo?ke kolonizacije.«

»Temelj trdne rasti je ?love?ka oseba, spo?tovanje ?ivljenja in dostojanstva vsakega mo?kega in ?enske,« pri ?emer je pape? dejal, da pozna zavzemanje Malte?anov za sprejemanje in za??ito ?ivljenja. Spomnil je, da so ?e v Apostolskih delih odlikovali po tem, da so »re?ili veliki ljudi«, ter spodbudil: »Opogumljam vas, da ?e naprej branite ?ivljenje od za?etka do naravne smrti, a da ga vsak trenutek varujete tudi pred odmetavanjem in zanemarjanjem. Mislim predvsem na dostojanstvo delavcev, ostarelih in bolnih. In na mlade, ki so v nevarnosti, da zavr?ejo neizmerno dobro, ki ga imajo, in sledijo slepilom, ki v notranjosti pu??ajo veliko praznino. To namre? povzro?ajo razbohoteno potro?ni?tvo, zaprtost pred potrebami drugih in nadloga drog, ki z ustvarjanjem odvisnosti du?i svobodo. Zavarujmo lepoto ?ivljenja!«

Migracija. Sredozemlje potrebuje evropsko soodgovornost

Tretji poudarek pape?evega govora malte?kim oblastem se je nana?al na pojav migracije. Kot je dejal, z juga prihajajo »mnogi bratje in sestre, ki i??ejo upanje«, pri ?emer se je zahvalil tako oblastem kot prebivalcem, da jih sprejemajo v imenu evangelija, ?love?nosti in gostoljubnosti, ki je zna?ilna za Malte?ane. Po feni?anski etimologija Malta pomeni »varno pristani??e«. Pa vendar so zaradi pove?anja prihodov v zadnjih letih, strahovi in negotovosti povzro?ili obup in razo?aranje. »Da bi dobro pristopili h kompleksnemu migracijskemu vpra?anju, ga je treba umestiti v ?ir?o ?asovno in prostorsko perspektivo. ?asovno: migracijski pojav ni trenutna okoli??ina, ampak zaznamuje na?o dobo. S sabo prina?a dolgove pretekle nepravi?nosti, velikega izkori??anja, klimatskih sprememb, nesre?nih konfliktov, katerih posledice ?e vedno pla?ujemo. Z revnega in naseljenega juga se mno?ice ljudi selijo na bogatej?i sever: to je dejstvo, ki ga ni mogo?e zavrniti z anahronisti?nim zapiranjem, saj v izolaciji ne bo blaginje in integracije. Upo?tevati je treba tudi prostor: ?irjenje izrednih migracijskih razmer – pomislimo na begunce iz mu?ene Ukrajine – zahteva ?iroke in skupne odgovore. Ne morejo si samo nekatere dr?ave naprtiti celotnega problema brezbri?nosti drugih! In civilizirane dr?ave ne morejo zaradi lastnega interesa sprejeti nejasnih dogovorov z zlo?inci, ki zasu?njujejo osebe. ?al se to dogaja. Sredozemlje potrebuje evropsko soodgovornost, da bi ponovno postalo prizori??e solidarnosti in ne izpostava tragi?nega brodoloma civilizacije. Mare Nostrum ne sme postati najve?je evropsko pokopali??e.«

Drugi ni virus, pred katerim se je treba braniti

Pape? je spomnil na brodolom sv. Pavla, ki je med svojim zadnjim pre?kanjem Sredozemlja nepri?akovano prispel na to obalo in bil re?en. Ko ga je pi?ila ka?a, so ga obsodili kot zlo?inca, takoj zatem pa so ga imeli za bo?anstvo, ker ni utrpel posledic pika (prim. Apd 28,3-6). Med pretiravanji dveh skrajnosti jim je u?lo o?itno: Pavel je bil ?lovek, ki je potreboval sprejetje. ?love?nost je na prvem mestu in vse nagradi, kar u?i tudi ta de?ela, katere zgodovina se je obogatila z apostolovim prihodom. »V imenu evangelija, ki ga je ?ivel in pridigal, raz?irimo srce in ponovno odkrijmo lepoto slu?enja ljudem v stiski,« je povabil Fran?i?ek. »Medtem ko danes v zvezi s tistimi, ki v iskanju re?itve pre?kajo Sredozemsko morje, prevladujeta strah in "zgodba o invaziji" ter se zdi, da je glavni cilj za??ita lastne varnosti za vsako ceno, si pomagajmo, da migranta ne bomo videli kot gro?nje in da ne bomo podlegli sku?njavi postavljanja dvi?nih mostov in zidov. Drugi ni virus, pred katerim se je treba braniti, ampak je oseba, ki jo je treba sprejeti. "Kr??anski ideal bo vedno klical k premagovanju sumni?enja in stalnega nezaupanja, strahu, da bi nas preplavilo, in obrambnih naravnanosti, ki nam jih nalaga dana?nji svet" (Evangelii gaudium, 88). Ne dovolimo, da bi brezbri?nost ugasnila sanje o skupnem ?ivljenju! Sprejemanje nas seveda stane napora in zahteva odrekanje. Tudi pri sv. Pavlu je bilo tako: da bi se re?il, je najprej moral ?rtvovati imetje na ladji (prim. Apd 27,38). Toda to so bile odpovedi, narejeno zaradi ve?jega dobrega, zaradi ?ivljenja ?loveka, ki je Bo?ji zaklad!«

Vojna in sanje o miru

Ob koncu je sveti o?e spregovoril ?e o vojni in sanjah o miru, kar je povezal z vetrom, ki prihaja z vzhoda: »Ravno iz vzhodne Evrope, z Vzhoda, kjer najprej vzide svetloba, so pri?le sence vojne. Mislili smo, da so invazije drugih dr?av, brutalni boji na ulicah in jedrske gro?nje mra?ni spomini daljne preteklosti. A ledeni veter vojne, ki prina?a samo smrt, uni?enje in sovra?tvo, je z veliko mo?jo zajel ?ivljenje mnogih in dneve vseh. In medtem ko ponovno kak?en vplivne?, ?alostno zaprt v zastarele zahteve nacionalisti?nih interesov, povzro?a in neti konflikte, navadni ljudje ?utijo potrebo po gradnji prihodnosti, ki bo ali skupna ali pa je ne bo. Zdaj, v no?i vojne, ki se je zgrnila nad ?love?tvo, lepo prosim, ne pustimo, da bi se sanje o miru razblinile.«

Ne?nost mater je alternativa zlobni logiki mo?i, ki vodi v vojno

Po pape?evih besedah nas Malta, ki ?ari v svetlobi sredi Sredozemlja, lahko navdihne, kajti nujno je povrniti lepoto ?lovekovemu obrazu, iznaka?enem zaradi vojne. Spomnil je na anti?ni kip iz prvih stoletij pred Kristusom, ki predstavlja mir v podobi Irene, ?enske, ki ima v rokah Pluta, bogastvo. »Spominja nas, da mir ustvarja bogastvo. Vojna pa ustvarja samo rev??ino. Misliti pa nam daje dejstvo, da je kip miru in bogastva upodobljen kot mati, ki v naro?ju dr?i otroka. Ne?nost mater, ki dajejo svetu ?ivljenje, in prisotnost ?ensk sta prava alternativa zlobni logiki mo?i, ki vodi v vojno. Potrebujemo so?utje in skrb, ne ideolo?kih pogledov in populizmov, ki se hranijo z besedami sovra?tva in jim ni pri srcu konkretno ?ivljenje ljudi, navadnih ljudi.«

Infantilizem ?al ni izginil

Spomnil je na italijanskega politika in akademika Giorgia La Piro ter opozoril na ?e vedno prisoten infantilizem. Pred ve? kot ?estdesetimi leti se je v svetu, ki mu je grozilo uni?enje in kjer so zakone narekovala ideolo?ka nasprotovanja in ?elezna logika kljubovanja, je iz sredozemskega bazena dvignil nasprotni glas, ki je proti poveli?evanju samo lastne strani postavil prero?ko spodbudo v imenu univerzalnega bratstva. Bil je to glas Giorgia La Pire, ki je na Sredozemskem kongresu o kulturi leta 1960 rekel: »Zgodovinske okoli??ine, ki jih ?ivimo, spopad interesov in ideologij, ki pretresajo ?love?tvo v prime?u neverjetnega infantilizma, vra?ajo Sredozemlju glavno odgovornost: ponovno opredeliti norme tak?nega merila, v katerem se bo ?lovek, prepu??en deliriju in ?ezmernosti, lahko ponovno prepoznal.«

Kot je pripomnil pape?, gre za zelo aktualne besede: »Kako zelo danes potrebujemo "?love?ko mero" pred infantilno in uni?evalno agresivnostjo, ki nam grozi, pred tveganjem "?ir?e hladne vojne", ki lahko zadu?i ?ivljenje celotnih ljudstev in generacij! Tisti infantilizem ?al ni izginil. Ponovno se izredno mo?no pojavlja v zapeljevanju avtokracije, novih imperializmih, vsesplo?ni agresivnosti, nezmo?nosti graditi mostove in za?eti pri najrevnej?ih. Danes je zelo te?ko misliti z logiko miru. Navadili smo se razmi?ljati z logiko vojne. Od tu za?ne pihati leden veter vojne, ki se ga je tudi tokrat gojilo ?e leta. Da, vojna se je pripravljala ?e ve? ?asa z velikimi investicijami in trgovanjem z oro?jem. In ?alostno je videti, kako je navdu?enje nad mirom, ki je nastalo po drugi svetovni vojni, v zadnjih desetletjih oslabelo, enako kot pot mednarodne skupnosti, kjer je nekaj vplivne?ev od?lo po svoje ter i??e prostore in obmo?ja vpliva. In tako so ne le mir, ampak tudi mnoga pomembna vpra?anja, kot sta boj proti lakoti in neenakosti, umaknjena z glavnih politi?nih agend.«

Ogromna sredstva za oboro?evanje naj se namenijo za razvoj

»A re?itev za krizo vsakega od nas je ta, da poskrbimo za krize vseh, saj globalni problemi zahtevajo globalne re?itve. Pomagajmo si prisluhniti ?eji ljudi po miru, prizadevajmo si postaviti temelje vedno bolj raz?irjenega dialoga, ponovno se zberimo na mednarodnih mirovnih konferencah, na katerih bo sredi??na tema razoro?itev, s pogledom na prihodnje generacije! Ogromna sredstva, ki so ?e vedno namenjena oboro?evanju, naj se namenijo za razvoj, zdravje in prehrano.«

Sveti o?e je govor sklenil z mislijo, namenjeno Bli?njemu vzhodu, »ki se odra?a v jeziku te dr?ave, ki se usklajuje z drugimi, kot da bi nas opominjal na sposobnost Malte?anov ustvarjanja koristnih so?itij v nekak?nem sobivanju razlik«. »To potrebuje Bli?nji vzhod: Libanon, Sirija, Jemen in drugi konteksti, ki jih razdvajajo problemi in nasilje. Naj Malta, srce Sredozemlja, ?e naprej bije z utripom upanja, skrbi za ?ivljenje, sprejemanja drugih, hrepenenja po miru, s pomo?jo Boga, katerega ime je mir.«

Pape? Fran?i?ek in predsednik Malte George William Vella