Nicejski koncil, zgodovina in teologija
Vatican News
Prvi vesoljni ali ekumenski cerkveni zbor, nicejski koncil, ki ga je leta 325 sklical rimski cesar Konstantin I., je »mejnik v zgodovini Cerkve«, kot v buli o napovedi svetega leta 2025 izpostavi pape? Fran?i?ek. »Naloga nicejskega koncila je bila obvarovati edinost, ki jo je resno ogro?alo zanikanje bo?anstva Jezusa Kristusa in njegove enakosti z O?etom. Navzo?ih je bilo pribli?no tristo ?kofov, ki so bili sklicani na pobudo cesarja Konstantina in so se 20. maja 325 zbrali v cesarski pala?i. Po razli?nih razpravah so se vsi po milosti Duha prepoznali v veroizpovedi, ki jo ?e danes izpovedujemo pri nedeljskem obhajanju evharistije. Koncilski o?etje so hoteli to veroizpoved za?eti tako, da so prvi? uporabili izraz »verujemo«, v znamenje, da so v tem »verujemo« vse Cerkve zdru?ene v ob?estvu in da vsi kristjani izpovedujejo isto vero« ().
Konferenca v Rimu in Münstru
Naslov konference, ki je potekala v Rimu od 27. februarja do 1. marca, je bil »Veroizpoved nicejskega koncila, zgodovina in teologija«. Od 15. do 17. oktobra pa se bo na isto temo odvijala ?e na univerzi v Münstru v Nem?iji. Njun namen je spodbuditi dialog med zgodovinskimi raziskavami nicejskega koncila in teolo?ko-sistemati?nimi vpra?anji o sedanjem pomenu nicejske veroizpovedi. V atriju Gregorijane pa je od 27. februarja do 13. marca na ogled tudi razstava »Vseh vidnih in nevidnih stvari«, ki predstavlja teolo?ki pomen umetnosti v povezavi s prvim ekumenskim cerkvenim zborom. Med drugim je predstavljeno starodavno mesto Niceja, kar je dana?nje tur?ko mesto Iznik, ki se nahaja pribli?nost 150 km od Istanbula.
Ekumenska naravnanost simpozija
Udele?ence konference v Rimu je nagovoril rektor Gregoriane Mark Lewis, ki je dejal, da je nicejski koncil tudi danes bistveno povezan s kr??ansko identiteto in dokazuje, kako nas vera ?e vedno opredeljuje kot kristjane. Michael Seewald z münstrske univerze je izpostavil pomen priprave skupne konference dveh univerz – v Rimu in v Münstru – ter spomnil, da je ideja rezultat simpozija o sinodalnosti, ki je pred dvema letoma potekal v Rimu. Za obe univerzi je namre? zna?ilno tudi posve?anje ekumenskemu podro?ju. Konferenca na Gregoriani je tako bila odsev ekumenskega sodelovanja, saj so se je udele?ili predstavniki razli?nih kr??anskih Cerkva in denominacij.
Zgodovinski kontekst nicejskega koncila
O zgodovinskem kontekstu nicejskega koncila je govorila profesorica Emanuela Prinzivalli z rimske univerze La Sapienza, ki je najprej pojasnila, da gr?kih izraz za sinodo (σ?νοδο?) pomeni sre?anje, kar v latin??ini ustreza izrazu concilium, torej koncil ali zbor. Kr??anska sinoda pomeni sre?anje delegatov razli?nih Cerkva, na katerem se re?ujejo dolo?eni problemi in spori. Primer sinode so sre?anja, na katerih so se v drugem stoletju re?evala razhajanja glede datuma velike no?i. Poleg sinode imamo tudi druge vrste zborovanj, na katera se za re?itev spora pokli?e dolo?enega strokovnjaka. Strokovnjaki, imenovani didascaloi, imajo v teh primerih klju?no vlogo.
Profesorica Prinzivalli je zatrdila, da je nicejski koncil izoblikovalo veliko dejavnikov. Najprej je treba poudariti, da sta zgodovina rimskega cesarstva in zgodovina kr??anstva med seboj prepleteni. Zgodovina rimskega cesarstva »se premika proti re?imu christianitas« in cesar Konstantin skli?e koncil zaradi svoje prerogative, torej izklju?ne pravice, da je Pontifex Maximus. V antiki so koncili veljali za ekumenske, ker jih je sklical cesar. Element novosti je bil torej v tem, da so »koncilske dolo?be imele zakonodajno vrednost«.
?eprav so v Niceji razpravljali o razli?nih temah, med drugim o datumu velike no?i, je bil v sredi??u sre?anja doktrinarni spor o arijanizmu. Nicejska veroizpoved naj bi pogled usmerila na bo?jo imanenco in prvi? se zgodi, da se sinoda podpi?e pod veroizpoved. Novost predstavljajo tudi nicejski kanoni, v katerih so obravnavane razli?ne teme, vklju?no s pravnimi in disciplinskimi vidiki.
V pogovoru za Radio Vatikan je Prinzivalli nakazala ?e teolo?ki vidik nicejskega koncila. »Nicejski koncil je nastal zaradi te?av v nekaterih glavnih vzhodnih ?kofijah, vklju?no z Aleksandrijo in Antiohijo. Razprave so zahtevale ve?ji odgovor in teolo?ka izro?ila, ki se prej niso nikoli sre?ala, so se sre?ala v Niceji.« Dogodek, ki se je zgodil leta 325, nas u?i o raznolikosti zgodovine. V Niceji nastane »dialog med razli?nimi stali??i«.
Odlo?ilen je bil prispevek cesarja Konstantina, ki je kot Pontifex Maximus »najvi?ji porok stabilnosti cesarstva z ohranjanjem pax deorum, ki je bil zanj zdaj pax dei christianorum. To pa ne spremeni bistva. »Njegova odgovornost je, da zagotovi verski mir. Konstantin je na svoj na?in iskal edinost, verski mir, ki bi ga lahko zagotovilo tudi ljudstvo.« Prinzivalli je dodala, da je edinost tudi to, da je koncil v Niceji – danes je to Iznik, ki je postalo romarsko mesto – nekako povezan s tem jubilejnim ?asom upanja. »Edinost ni nikoli zagotovljena, zanjo si moramo vedno prizadevati,« je zardila.
Teolo?ka vpra?anja in datum velike no?i
Med govorniki simpozija je bil tudi Daniel Galadza s Pape?kega vzhodnega in?tituta, ki je obravnaval liturgi?ni vidik nicejskega koncila. Za Radio Vatikan pa je dejal, da se skoraj vse vzhodne Cerkve koncila v Niceji spominjajo v liturgi?nem letu s posebnim praznikom. Koncil je prav tako povezan Kristusovim u?love?enjem, njegova »?love?ka narava je pobo?enstvena«. Izjava, da je »Kristus pravi ?lovek in pravi Bog«, je odgovor na herezijo arijanizma. Izraz Filioque, ki ga je latinska Cerkev dodala nicejsko-carigajski veroizpovedi, namre? da Sveti Duh izhaja iz O?eta in Sina, ima natan?en pomen: njegov namen je poudariti to bo?ansko naravo Sina. Filioque je bil eden od vzrokov nesoglasij med vzhodnimi in zahodnimi Cerkvami. V 20. stoletju pa je zaradi ekumenskih dialogov med katoli?ani in pravoslavnimi dejansko postalo jasno, da to ni tema, ki bi razdvajala. »Morda lahko latinska Cerkev razmisli in pogleda, ali je mogo?e Filioque odstraniti in se vrniti k bolj starodavni obliki,« je dejal Galadza.
Galadza je v ospredje postavil ?e vpra?anje, na kateri dan naj se obhaja velika no?. ?e v ?etrtem stoletju se je pojavila ?elja, da bi jo praznovali skupaj«. Cesar Konstantin je ?elel, da bi veliko no? kristjani praznovali na en sam datum. Eden od sklepov koncila v Niceji je bil, da se velika no?, pasha, ne praznuje skupaj z Judi. V 12. stoletju so razli?ni bizantinski kanonisti dodali tudi, »da se velike no?i ne sme praznovati pred Judi«. Danes je po gregorijanskem koledarju velika no? lahko pred judovsko pasho. Galadza je pojasnil, da ta koncilska odlo?itev ni bila povezana z antisemitizmom, ampak z dejstvom, da so po razli?nih uni?enjih Jeruzalema tudi Judje sami izgubili svoj na?in zanesljivega izra?unavanja pashe. »Zdaj, ob tej obletnici, ko obele?ujemo 1700 let od nicejskega koncila, bi lahko ponovno obravnavali to vpra?anje, kako praznovati veliko no? in kdaj jo praznovati.« Galadza je ob koncu izrazil upanje, da bi pri?lo do enotnega datuma obhajanja velike no?i.
