Pape? Mednarodno teolo?ko komisijo spodbudil k razvijanju teologije sinodalnosti
Vatican News
V sredi??e postaviti Kristusa
»Jubilej nas vabi, da ponovno odkrijemo Kristusa in se Nanj osredoto?imo,« je dejal pape? in spomnil, da bomo med svetim letom prav tako praznovali 1700 let od prvega ekumenskega koncila v Niceji. »Ta koncil predstavlja mejnik na poti Cerkve in tudi celotnega ?love?tva, saj je bila vera v Jezusa, Bo?jega sina, ki se je u?love?il za nas in na?e odre?enje, oblikovana in izpovedana kot lu?, ki osvetljuje smisel realnosti in usode vse zgodovine. Cerkev je na ta na?in odgovorila na povabilo apostola Petra: »Gospoda Kristusa posvetite v svojih srcih. Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, ?e vas vpra?a za razlog upanja, ki je v vas« (1 Pt 3,15).
Po pape?evih besedah je to spodbudo, ki je sicer namenjena vsem kristjanom, mogo?e na poseben na?in povezati s slu?bo, ki so jo teologi poklicani opravljati kot slu?enje Bo?jemu ljudstvu: krepiti sre?anje s Kristusom, poglobiti pomen njegove skrivnosti, da bi mogli bolje razumeti »kolik?na je ?irokost in dolgost in viso?ina in globo?ina, ter spoznati Kristusovo ljubezen, ki presega spoznanje, da bi se izpolnili do vse Bo?je polnosti« (Ef 3,18-19).
Bratstvo kot temeljna eti?na naloga
Nicejski koncil s tem, ko potrdi, da je Sin istega bistva z O?etom, v ospredje postavi nekaj bistvenega: v Jezusu lahko spoznamo Bo?je obli?je in isto?asno tudi obli?je ?loveka, s ?imer se prepoznamo kot otroci v Sinu in bratje med seboj. To je »bratstvo, ukoreninjeno v Kristusu, ki za nas postane temeljna eti?na naloga«.
Kot je pripomnil pape?, je zato pomembno, da je velik del plenarnega zasedanja bil posve?en pripravi dokumenta, ki bo predstavil sedanji pomen vere, izpovedane v Niceji. Ta dokument bo v svetem letu lahko »dragocen za gojenje in poglabljanje vere«; v kolikor bo izhajal iz Jezusovega lika, pa bo prav tako lahko »ponudil izhodi??a in razmi?ljanja, ki bodo koristila novi kulturni in dru?beni paradigmi, ki jo bo navdihovala prav Kristusova ?love?kost«.
Ponovno pri?gati upanje
»Danes, v kompleksnem in pogosto polariziranem svetu, ki je tragi?no zaznamovan s konflikti in nasiljem, Bo?ja ljubezen, ki se razodeva v Kristusu in se nam podarja v Svetem Duhu, postane poziv, namenjen vsem, da bi se nau?ili hoditi v bratstvu in postali graditelji pravi?nosti in miru. Samo na ta na?in lahko raztresemo semena upanja tam, kjer ?ivimo,« je izpostavil sveti o?e. »Kristusa ponovno postaviti v sredi??e pomeni znova pri?gati to upanje in teologija je poklicana, da to stori s stalnim in pametnim delom, v dialogu z vsemi drugimi znanji.«
Teologija sinodalnosti
In tako je sveti o?e pri?el do drugega poudarka svojega govora, da je namre? treba razvijati teologijo sinodalnosti. Udele?enci rednega zasedanja ?kofovske sinode so eno to?ko sklepnega dokumenta namenili nalogi teologije v okviru »karizem, poklicev in slu?b za poslanstvo« in povabili »teolo?ke ustanove, naj nadaljujejo raziskave, katerih cilj je pojasniti in poglobiti pomen sinodalnosti.« To je bila tudi vizija Pavla VI. ob koncu drugega vatikanskega koncila, ko je ustanovil tajni?tvo ?kofovske sinode. »V skoraj 60 letih se je teologija sinodalnosti postopoma razvijala. Danes lahko re?emo, da je zrela. In danes si pastoralne oskrbe ne moremo predstavljati brez te razse?nosti sinodalnosti,« je izpostavil.
Pape? je zbrane povabil, naj poleg Kristusovega sredi??nega mesta upo?tevajo tudi »ekleziolo?ko razse?nost«, da bi »bolje razvijali misijonski namen sinodalnosti in soudele?bo celotnega Bo?jega ljudstva v njegovi raznolikosti kultur in tradicij«. »Rekel bi, da je napo?il ?as za pogumen korak: razviti teologijo sinodalnosti, teolo?ki razmislek, ki podpira, spodbuja in spremlja sinodalni proces, za novo misijonsko stopnjo, bolj ustvarjalno in drzno, ki jo navdihuje kerigma in ki vklju?uje vse sestavine Cerkve,« je dejal sveti o?e.
Kristus je srce sveta
Govor je sklenil s spodbudo, naj bodo kot apostol Janez, ki je kot ljubljeni u?enec z zaupanjem naslonil glavo na Jezusovo srce (prim. Jn 13,25). Kot je zapisal v okro?nici Dilexit nos (Ljubil nas je), je Presveto Srce Jezusovo »na?elo, ki zdru?uje stvarnost, kajti Kristus je srce sveta; njegova velika no? smrti in vstajenja je sredi??e zgodovine, ki je zaradi njega zgodovina odre?enja«.
»?e boste ostali naslonjeni na Gospodovo Srce, bo va?a teologija ?rpala iz vira in obrodila sadove v Cerkvi in svetu! Temeljnega pomena za rodovitno teologijo pa je, da ne izgubite smisla za humor. Sveti Duh je tisti, ki nam pomaga v tej razse?nosti veselja in humorja.«
