Odmev jubileja mladih: poklicani biti lu? in upanje za druge
Eleanna Guglielmi – Vatican News
Kim je stara enaindvajset let. Prihaja iz Seula. V korej??ini njeno ime pomeni »lu? sveta«. 29. julija se je Leon XIV. na Trgu svetega Petra zazrl v mlade, se nasmehnil in jim zaklical: »Vi ste lu? sveta.« V tistem trenutku, pripoveduje Kim, se je pro?elje bazilike razsvetlilo. »Bilo je, kot da bi izgovoril moje ime.« Beseda, lu?, poslanstvo, rojeno iz notranjosti: »Toliko sem prejela ... zdaj moram to deliti naprej.«
Mauricio je star dvajset let in prihaja iz Zdru?enih dr?av Amerike. Pape?ev klic k miru je tlel v njem do zadnjega dne, kot ?erjavica pod pepelom. Na vpra?anje, kaj mu ostaja od teh dni v Rimu, odgovori: »Pape? je govoril o mladih, ki trenutno trpijo v Gazi in Ukrajini. ?e se dotaknemo vsakega srca posebej in enega za drugim, se bo svet spremenil.«
Kim in Mauricio sta dva od dvesto mladih iz mednarodnega zdru?enja Idente Youth, ki letos praznuje petdeseto obletnico. Mladi so pri?li v Rim na jubilej mladih iz Azije, Evrope in obeh Amerik: Ju?ne Koreje, Filipinov, Japonske, Nem?ije, ?panije, Francije, Italije, ?ila, Kolumbije, Ekvadorja, Zdru?enih dr?av Amerike, Hondurasa in Mehike.
Vsesplo?en in zelo oseben poziv k svetosti
19-letni Sebastian iz Ekvadorja nima nobenih dvomov: »To ni bilo navadno potovanje: mi smo upanje, ki ga moramo prinesti drugim. Smo milijon mladih s poslanstvom.« To poslanstvo se za Monico iz Ekvadorja imenuje svetost. V kratkem pogovoru pravi: »Pape? nas je pozval k svetosti: naj se ne zadovoljimo z manj. V preprostih dejanjih, v vsakdanji zvestobi.« Kot pravi Gerardo iz Mehike, ki se sklicuje na pape?eve besede: »Prava prijateljstva se ne gradijo samo na dru?benih omre?jih, ampak v Kristusovi.« Ti mladi so odkrili, da si vedno bolj ?elijo sanjati velike stvari, da so pripravljeni sprejemati pomembne odlo?itve, da so bogati z nepri?akovanimi sposobnostmi, da so protagonisti spremembe, ki ni le mogo?a, ampak predvsem neizogibna. To jubilejno leto so do?iveli kot vsesplo?no, a hkrati zelo osebno »zborovanje«, na katerem je bil Kristus prisoten na nepredvidljive in zelo u?inkovite na?ine. Ni bil neki shod. Bilo je prebujenje. Klic, ki se je dotaknil srca.
Od upora do milosti
»Pri?la sem polna upora proti Bogu,« pravi dekle iz Francije. Druga govori o prehodu skozi sveta vrata kot o zelo pomembnem trenutku. In potem globoka ganjenost med molitvenim bdenjem s pape?em: »Mi mladi smo tudi sad mnogih solz tistih, ki nas spremljajo.« Angelic s Filipinov pravi: »Ko se dva ?loveka v zaupanju odpreta drug drugemu, nastane skupnost, ki zdravi.« Nato doda: »Moje telo je bilo utrujeno, a je vzdr?alo, ker je bilo moje srce polno milosti.« V dneh jubileja so bili »moja mo? zakramenti«, pravi Danielle, ki se spominja nepozabnega prizora: »Milijon mladih v ti?ini pred evharistijo: tam sem ?util, da nismo sami«. Kyla, prav tako s Filipinov, govori o zdru?enosti: »Vsi smo gledali eno samo osebo: Kristusa. Skupaj smo nosili kri? ljubezni«. James pripoveduje o utrujenosti, soncu, ?eji. A tudi o odkritju: »V bole?ini sem spoznal, da obstaja slavljenje. Upanje se rojeva iz skupnega napora«. V spominu mu je ostal obraz dekleta: »Izgubila je vero. S pomo?jo prijateljev jo je ponovno na?la. Zdaj se mi zdi, da lahko spet gledam Kristusa«.
Za nekatere, kot je Ariana iz Zdru?enih dr?av Amerike, je bil jubilej ponovno odkritje izgubljenega upanja: »V ?ivljenju se je zgodilo veliko stvari, zaradi katerih sem izgubila upanje. Toda to, da sem videla upanje v drugih, bila pri ma?i z vsemi ostalimi, to mi je pomagalo, da nisem izgubila vere.« Za Iris s Filipinov je postalo bolj jasno, da »upanje ni abstrakten pojem, ampak oseba: Kristus«. Za Pabla iz Barcelone »?ivljenje brez vere ni ?ivljenje.« Gabriele iz Rima pa pravi: »Po?util sem se, kot da sem upanje za druge mlade. To je ?ele za?etek poti k pomembnej?im ciljem.«
Stati v vrsti pod soncem bratstva
Veliko mladih se spominja skupnega napora, ki se je spremenilo v veselje. Alessio iz Toskane pravi: »Med hojo pod soncem je pri?la na povr?je prava ?love?nost. Napor se je spremenil v veselje in vse razlike so zbledele. Bili smo tam z enim samim razlogom.« Yadira iz Hondurasa je molila za milost, da bi si prizadevala za mir: »Naj nas Gospod naredi sposobne in pogumne.« Victoria iz Francije je jubilej do?ivela kot trenutek notranjega miru in odprtosti: »Mno?ica romarjev, skupno veselje, skupna molitev ... Med adoracijo in ma?o sem bila potopljena v globok notranji mir.«
Vsega tega ne morem obdr?ati zase
»V ?em je smisel, da vse to obdr?im zase?« se spra?uje Italo iz Ekvadorja. »Mladi, ki se niso mogli udele?iti jubileja, morajo vedeti, kaj smo do?iveli.« Tudi Susana iz New Yorka ?uti, da se je v njej nekaj spremenilo: »Ta jubilej je spremenil moje ?ivljenje ... pa tudi mojo du?o.« Iván, prav tako iz Ekvadorja, ?eli mir, ki ga je prejel, posredovati naprej: »?e naprej bom vse ponotranjil z Bo?jo besedo in to ?elim prinesti tudi drugim.«
Hvale?nost kot skupni jezik
Mnogi udele?enci jubileja mladih izra?ajo globoko hvale?nost. Ne le mladim. Tudi spremljevalcem, organizatorjem in vsem, ki so ves teden tiho slu?ili na delavnicah in sre?anjih. Marco iz Italije pove: »Tisti, ki svoje delo opravljajo z ljubeznijo, v resnici ne delajo, ampak ?ivijo poslanstvo.« Danielle s Filipinov: »Ta izku?nja je dar previdnosti Boga O?eta. Hvala za va?o juna?ko ljubezen,« zatrdi Danielle s Filipinov. Alex iz Ekvadorja pa pravi: »Vsako dejanje, vsaka beseda in vsaka oblika slu?enja, ponujena z ljubeznijo, mi je dala ob?utek doma?nosti.« Ruth iz Torina je prepri?ana: »Sejemo, da bi postali nosilci sprememb, ki prihajajo iz enega in edinega Dobrega.«
Poklicani po imenu, da bi bili lu?
V na videz anonimni mno?ici se je vsakdo ?util poklicanega po imenu. Ne k neki slu?bi, vlogi, predstavi, ampak k »biti: biti lu?, biti sol«. Ne k temu, da po?nemo nekaj, ampak da »smo nekdo«. In iz tega imena, iz tega, kdo sem, izvira poslanstvo. Ti mladi so se po?utili pomembne, ker so se ?utili ljubljene in poklicane k ?ivljenju. Kim iz Ju?ne Koreje se je oklenila za?etne iskre v svojem srcu. Mauricio iz ZDA je postal odmev pape?evega zadnjega poziva. Dve celini na razli?nih koncih sveta. A en sam odgovor. Na tiso?e jezikov, a en sam glas: Kristusov glas, ki neprenehoma kli?e.
.