Pape?: Sre?anje z Jezusom odgovarja na najgloblja pri?akovanja na?ega srca
Prizori??e molitvenega bdenja je bil rimski predel Tor Vergata, kjer bo v nedeljo dopoldne pape? daroval tudi sklepno sveto ma?o. Program se je za?el ?e v popoldanskih urah, sveti o?e pa se je mladim pridru?il zve?er ob 20.30.
Vigilija se je za?ela z bogoslu?jem Bo?je besede, med katerim so se trije mladi, ki prihajajo iz Italije, Mehike in ZDA, na svetega o?eta obrnili z vpra?anji. Bral se je odlomek iz Lukovega evangelija o u?encema, ki na poti v Emavs sre?ata Jezusa. Sledila je adoracija Najsvetej?ega, prepletena s trenutki ti?ine, branjem Psalma 39 v ve? jezikih in petjem slavilnih pesmi. Ob koncu je sveti o?e z Najsvetej?im blagoslovil mlade romarje upanja.
Vpra?anja, ki so jih v ?pan??ini, italijan??ini in angle??ini namenili pape?u, so bila odsev njihovih ?elja in hrepenenj, strahov in upov. Govorila so o prijateljstvu in pristnih odnosih, izbirah in odlo?itvah, zaskrbljenosti v zvezi z negotovo prihodnostjo, pa tudi o veri, iskanju resnice, hrepenenju po lepem in dobrem, vrednosti ti?ine in ?elji po sre?anju Vstalega Gospoda.
Pape? Leon XIV. je spregovoril o prijateljstvu s Kristusom kot temelju na?e vere in smerokazu, ki zagotavlja graditi dobro prihodnost: »Ko na?i odnosi odsevajo to mo?no vez z Jezusom, zagotovo postanejo iskreni, velikodu?ni in resni?ni.« Izpostavil je, da z vsako svojo odlo?itvijo izberemo, kdo ?elimo postati, kdo ?elimo biti. Zato je pomembno imeti trdni temelj, in to je Bo?ja ljubezen. Jezus nam je pokazal, da je pot do na?e osebne izpolnitve darovanje ?ivljenja. Zato sre?anje z Jezusom ustreza najglobljim pri?akovanjem na?ega srca, ker je On Bo?ja ljubezen, ki je postala ?lovek.
»Dragi mladi,« je spodbudil sveti o?e, »Jezus je prijatelj, ki nas vedno spremlja pri oblikovanju na?e vesti. ?e zares ?elite sre?ati Vstalega Gospoda, poslu?ajte njegovo besedo, ki je evangelij zveli?anja. Razmi?ljajte o svojem na?inu ?ivljenja in i??ite pravi?nost, da bi tako gradili bolj ?love?ki svet. Slu?ite ubogim in pri?ujte o dobroti, ki jo vedno ?elimo prejeti od svojih bli?njih. ?astite Kristusa v Najsvetej?em zakramentu, izvoru ve?nega ?ivljenja. U?ite se, delajte in ljubite po zgledu Jezusa, dobrega U?itelja, ki vedno hodi z nami.«
»Kako zelo svet potrebuje misijonarje evangelija, ki pri?ujejo pravi?nost in mir! Kako zelo prihodnost potrebuje mo?ke in ?enske, ki pri?ujejo upanje! Dragi mladi, to je naloga, ki jo Vstali Gospod izro?a vsem nam!« je dejal pape? in mlade spodbudil, naj z veseljem in pogumom vztrajajo v veri.
Prvo vpra?anje: Prijateljstvo
Sveti o?e, smo otroci na?ega ?asa. ?ivimo v kulturi, ki nam pripada in nas oblikuje, ne da bi se tega zavedali; zaznamovana je s tehnologijo, zlasti na podro?ju dru?benih omre?ij. Pogosto se slepimo, da imamo veliko prijateljev in da ustvarjamo odnose bli?ine, medtem pa vedno pogosteje do?ivljamo mnoge oblike osamljenosti. Blizu smo si in povezani smo z mnogimi osebami, pa vendar te vezi niso resni?ne in trajne, ampak kratkotrajne in pogosto iluzorne.
Sveti o?e, moje vpra?anje je: Kako naj najdemo iskreno prijateljstvo in pristno ljubezen, ki nas odpirata za resni?no upanje? Kako nam lahko vera pomaga graditi na?o prihodnost?
Pape?ev odgovor:
Predragi mladi, odnosi z drugimi osebami so nepogre?ljivi za vsakega od nas, za?en?i z dejstvom, da se vsi mo?ki in ?enske na svetu rodijo kot otroci nekoga. Na?e ?ivljenje se za?ne zahvaljujo? odnosu in skozi odnose tudi rastemo. V tem procesu ima kultura temeljno vlogo: je ?ifra, s katero interpretiramo sebe in svet. Kot slovar vsaka kultura vsebuje tako plemenite kot vulgarne besede, tako vrednote kot napake, ki se jih moramo nau?iti prepoznavati. Z gore?im iskanjem resnice kulturo ne le prejemamo, ampak jo z ?ivljenjskimi izbiramo preoblikujemo. Resnica je dejansko vez, ki besede povezuje s stvarmi, imena z obrazi. La? pa, nasprotno, te vidike lo?uje in tako povzro?a zmedo in nesporazume.
Med mnogimi kulturnimi povezavami, ki zaznamujejo na?e ?ivljenje, so internet in mediji postali »izjemna prilo?nost za dialog, sre?anje in izmenjavo med osebami, kakor tudi dostop do informacij in znanja« (, 87). Vendar pa ta orodja postanejo dvoumna, ko jih obvladujejo komercialne logike in interesi, ki trgajo na?e odnose na tiso?e prekinjenih ko??kov. V zvezi s tem je pape? Fran?i?ek izpostavljal, da je v?asih »mehanizme komunikacije, ogla?evanja in dru?benih omre?ij mogo?e uporabiti za to, da iz nas naredijo uspavana bitja, odvisna od potro?nje« (, 105). Tako na?i odnosi postanejo zmedeni, negotovi ali nestabilni. Ko sredstvo obvladuje ?loveka, ?lovek postane njegovo sredstvo: da, sredstvo trgovanja, blago samo po sebi. Samo iskreni odnosi in stabilne vezi omogo?ajo rast zgodb o dobrem ?ivljenju.
Dragi mladi, vsaka oseba po naravi ?eli to dobro ?ivljenje, tako kot plju?a potrebujejo zrak, a kako te?ko ga je najti! Pred ve? stoletji je sveti Avgu?tin dojel globoko ?eljo na?ega srca, ne da bi poznal razvoj dana?nje tehnologije. Tudi on je ?el skozi viharno mladost: vendar pa ni na?el zadovoljstva, ni mu uspelo uti?ati krik svojega srca. Iskal je resnico, ki ne razo?ara, lepoto, ki ne mine. Kako jo je na?el? Kako je na?el iskreno prijateljstvo, ljubezen, ki zmore dajati upanje? Tako, da je sre?al tistega, ki ga je ?e iskal: Jezusa Kristusa. Kako je zgradil svojo prihodnost? Tako, da je sledil Njemu, svojemu prijatelju od vedno. To so njegove besede: »Nobeno prijateljstvo ni zvesto, ?e ni v Kristusu. Samo v Njem je lahko sre?no in ve?no« (Contro le due lettere dei pelagiani, I, I, 1); »Svojega prijatelja zares ljubi tisti, ki v svojem prijatelju ljubi Boga« (Govor 336). Prijateljstvo s Kristusom, ki je temelj vere, ni le pomo? med mnogimi drugimi vrstami pomo?i za izgradnjo prihodnosti: je na?a zvezda severnica. Kot je zapisal bla?eni Pier Giorgio Frassati, »?iveti brez vere, brez dedi??ine, ki bi jo branili, brez bojevanja za Resnico, ni ?ivljenje, ampak ?ivotarjenje« (Pisma, 27. februar 1925). Ko na?i odnosi odsevajo to mo?no vez z Jezusom, zagotovo postanejo iskreni, velikodu?ni in resni?ni.
Drugo vpra?anje: Pogum za izbiranje
Sveti o?e, na?a leta so zaznamovana s pomembnimi odlo?itvami, ki smo jih poklicani sprejeti, da bi usmerili svoje prihodnje ?ivljenje. A zaradi ozra?ja negotovosti, ki nas obdaja, nas mika, da bi odla?ali, strah pred neznano prihodnostjo pa nas paralizira. Vemo, da izbira pomeni odpovedi ne?emu, in to nas zaustavlja. Pa vendar zaznavamo, da upanje ka?e na dosegljive cilje, ?etudi so zaznamovani z negotovostjo sedanjega trenutka.
Sveti o?e, spra?ujemo Vas: Kje najdemo pogum za izbiro? Kako smo lahko pogumni in ?ivimo pustolov??ino resni?ne svobode, pri tem pa sprejemamo radikalne odlo?itve, polne smisla?
Pape?ev odgovor:
Izbira je temeljno ?love?ko dejanje. ?e ga pozorno pogledamo, razumemo, da ne gre le za izbiro ne?esa, ampak za izbiro nekoga. Ko izberemo, se v bistvu odlo?imo, kdo ?elimo postati. Izbira v pravem pomenu besede je pravzaprav odlo?itev za na?e ?ivljenje: Kak?en mo?ki ?elim biti? Kak?na ?enska ?elim biti? Predragi mladi, izbirati se u?imo skozi ?ivljenjske preizku?nje, predvsem pa tako, da si spominjamo, da smo bili izbrani. Ta spomin je treba raziskati in ga vzgajati. ?ivljenje smo prejeli gratis, ne da bi ga izbrali! Na za?etku nas samih ni bila na?a odlo?itev, ampak ljubezen, ki nas je hotela. Skozi ?ivljenje se kot pravi prijatelj poka?e tisti, ki nam pomaga prepoznati in obnoviti to milost pri odlo?itvah, ki smo jih poklicani sprejeti.
Dragi mladi, prav ste povedali: »Izbrati pomeni, da se ne?emu odpovemo, in to nas blokira.« Da bi bili svobodni, je treba za?eti na trdnem temelju, skali, ki podpira na?e korake. Ta skala je ljubezen, ki je bila pred nami, ki nas presene?a in neskon?no presega: ljubezen Boga. Zato pred Njim izbira postane sodba, ki nam ne jemlje dobrega, ampak nas vedno vodi k bolj?emu.
Pogum za izbiro izvira iz ljubezni, ki nam jo Bog izkazuje v Kristusu. On nas je ljubil z vsem, kar je bil, ko je re?il svet in nam tako pokazal, da je darovanje ?ivljenja pot do na?e osebne izpolnitve. Zato sre?anje z Jezusom odgovarja na najgloblja pri?akovanja na?ega srca, ker je On Bo?ja ljubezen, ki je postala ?lovek.
V zvezi s tem je pred petindvajsetimi leti, prav tukaj, kjer smo zdaj, sveti Janez Pavel II. dejal: »V resnici je Jezus tisti, ki ga i??ete, kadar sanjate sre?o; On je tisti, ki vas ?aka, ko vas ni? od tistega, kar najdete, ne izpolni; On je lepota, ki vas tako privla?i; On je tisti, ki vas izziva s tisto ?ejo po radikalnosti, ki vam ne dopusti, da bi se prilagodili kompromisom; On je tisti, ki vas spodbuja, da odlo?ite maske, ki delajo ?ivljenje neiskreno; On je tisti, ki vidi v va?em srcu najbolj resni?ne odlo?itve, ki bi jih drugi radi zadu?ili« (). Strah tako odstopi prostor upanju, saj smo prepri?ani, da Bog izpolnil to, kar je za?el. Njegovo zvestobo prepoznamo v besedah nekoga, ki resni?no ljubi, saj je bil resni?no ljubljen. »Ti si moje ?ivljenje, Gospod,« so besede, ki jih izre?eta duhovnik in redovnica, polna veselja in svobode. »Sprejmem te kot svojega ?enina in kot svojo nevesto,« je stavek, ki ljubezen mo?kega in ?enske spremeni v dejavno znamenje Bo?je ljubezni. To so radikalne izbire, polne pomena: zakonska zveza, sveti red, redovno posve?enje izra?ajo darovanje sebe, ki je svobodno in osvobajajo?e, ki nas zares naredi sre?ne. Te izbire na?emu ?ivljenju dajo smisel, saj ga preoblikujejo po popolni Ljubezni, ki ga je ustvarila in odre?ila vsakega zla.
Tretje vpra?anje: Poziv k dobremu
Sveti O?e, notranje ?ivljenje nas privla?i, ?etudi se nas na prvi pogled obsoja kot povr?insko in nepremi?ljeno generacijo. Globoko v sebi ?utimo klic k lepemu in dobremu kot viru resnice. Vrednost ti?ine, kot je bila na tej vigiliji, nas fascinira, ?etudi v?asih zaradi ob?utka praznine vzbuja strah.
Sveti O?e, rad bi Vas vpra?al: Kako lahko resni?no sre?amo Vstalega Gospoda v svojem ?ivljenju in smo prepri?ani o njegovi prisotnosti tudi sredi preizku?enj in negotovosti?
Pape?ev odgovor:
Pape? Fran?i?ek je naznanil jubilejno leto z dokumentom Spes non confundit, kar pomeni »upanje ne osramoti«. V tem dokumentu je zapisal: »V srcu vsakega ?loveka ?ivi upanje kot ?elja in pri?akovanje dobrega, kljub temu da ne ve, kaj se bo zgodilo jutri« (, 1). V Svetem pismu se beseda »srce« obi?ajno nana?a na ?lovekovo najgloblje bistvo, ki vklju?uje na?o vest. Na?e razumevanje tega, kaj je dobro, odra?a to, kako so na?o vest oblikovali ljudje v na?em ?ivljenju; tisti, ki so bili do nas prijazni, ki so nas poslu?ali z ljubeznijo in ki so nam pomagali. Ti ljudje so pomagali, da smo bili vzgojeni v dobroti, in s tem so oblikovali na?o vest, da i??emo dobro v svojih vsakodnevnih odlo?itvah.
Dragi mladi, Jezus je prijatelj, ki nas vedno spremlja pri oblikovanju na?e vesti. ?e zares ?elite sre?ati Vstalega Gospoda, poslu?ajte njegovo besedo, ki je evangelij zveli?anja. Razmi?ljajte o svojem na?inu ?ivljenja in i??ite pravi?nost, da bi tako gradili bolj ?love?ki svet. Slu?ite ubogim in pri?ujte o dobroti, ki jo vedno ?elimo prejeti od svojih bli?njih. ?astite Kristusa v Najsvetej?em zakramentu, izvoru ve?nega ?ivljenja. U?ite se, delajte in ljubite po zgledu Jezusa, dobrega U?itelja, ki vedno hodi z nami.
Ob vsakem koraku, ko i??emo dobro, ga prosimo: ostani z nami, Gospod (prim. Lk 24,29). Ostani z nami, saj brez tebe ne moremo delati dobrega, ki ga ?elimo. Ti nam ?eli? dobro; ti si na?e dobro. Naj tisti, ki te sre?ajo, ?elijo, da bi te sre?ali tudi drugi, kajti tvoja beseda je lu?, ki je svetlej?a od vsake zvezde in ki osvetljuje najtemnej?o no?. Pape? Benedikt XVI. je rad rekel, da ta, ki veruje, ni nikoli sam. Z drugimi besedami, Kristusa sre?amo v Cerkvi, to pomeni v ob?estvu tistih, ki ga iskreno i??ejo. Sam Gospod nas zbira, da bi postali skupnost vernikov, ki podpirajo drug drugega. Kako zelo svet potrebuje misijonarje evangelija, ki pri?ujejo pravi?nost in mir! Kako zelo prihodnost potrebuje mo?ke in ?enske, ki pri?ujejo upanje! Dragi mladi, to je naloga, ki jo Vstali Gospod izro?a vsem nam!
Sveti Avgu?tin je zapisal: »Ti nas spodbuja?, da te z veseljem slavimo, kajti zase si nas ustvaril in nemirno je na?e srce, dokler ne po?ije v tebi ... Gospod, naj te i??em ... in naj kli?em k tebi, ko vate verujem« (Izpovedi, I, 1). Ob teh Avgu?tinovih besedah in kot odgovor na va?a vpra?anja, bi rad vsakega med vami, dragi mladi, povabil, da re?ete Gospodu: »Hvala ti, Jezus, ker si me poklical. Moja ?elja je ostati eden od tvojih prijateljev, da bom s tem, ko sprejmem tebe, lahko postal tovari? na poti vsakemu, ki ga sre?am. Daj, o Gospod, da tisti, ki sre?ajo mene, sre?ajo tudi tebe, kljub mojim omejitvam in slabostim.« Z molitvijo teh besed se bo na? pogovor nadaljeval vsakokrat, ko bomo zrli v kri?anega Gospoda, kajti na?a srca bodo v Njem zdru?ena. In navsezadnje, moja molitev za vas je, da bi vztrajali v veri, z veseljem in pogumno! Hvala vam.
.
