笔补辫别啪: Sre膷anje z Jezusom odgovarja na najgloblja pri膷akovanja na拧ega srca
Prizori拧膷e molitvenega bdenja je bil rimski predel Tor Vergata, kjer bo v nedeljo dopoldne pape啪 daroval tudi sklepno sveto ma拧o. Program se je za膷el 啪e v popoldanskih urah, sveti o膷e pa se je mladim pridru啪il zve膷er ob 20.30.
Vigilija se je za膷ela z bogoslu啪jem Bo啪je besede, med katerim so se trije mladi, ki prihajajo iz Italije, Mehike in ZDA, na svetega o膷eta obrnili z vpra拧anji. Bral se je odlomek iz Lukovega evangelija o u膷encema, ki na poti v Emavs sre膷ata Jezusa. Sledila je adoracija Najsvetej拧ega, prepletena s trenutki ti拧ine, branjem Psalma 39 v ve膷 jezikih in petjem slavilnih pesmi. Ob koncu je sveti o膷e z Najsvetej拧im blagoslovil mlade romarje upanja.
Vpra拧anja, ki so jih v 拧pan拧膷ini, italijan拧膷ini in angle拧膷ini namenili pape啪u, so bila odsev njihovih 啪elja in hrepenenj, strahov in upov. Govorila so o prijateljstvu in pristnih odnosih, izbirah in odlo膷itvah, zaskrbljenosti v zvezi z negotovo prihodnostjo, pa tudi o veri, iskanju resnice, hrepenenju po lepem in dobrem, vrednosti ti拧ine in 啪elji po sre膷anju Vstalega Gospoda.
笔补辫别啪 Leon XIV. je spregovoril o prijateljstvu s Kristusom kot temelju na拧e vere in smerokazu, ki zagotavlja graditi dobro prihodnost: »Ko na拧i odnosi odsevajo to mo膷no vez z Jezusom, zagotovo postanejo iskreni, velikodu拧ni in resni膷ni.« Izpostavil je, da z vsako svojo odlo膷itvijo izberemo, kdo 啪elimo postati, kdo 啪elimo biti. Zato je pomembno imeti trdni temelj, in to je Bo啪ja ljubezen. Jezus nam je pokazal, da je pot do na拧e osebne izpolnitve darovanje 啪ivljenja. Zato sre膷anje z Jezusom ustreza najglobljim pri膷akovanjem na拧ega srca, ker je On Bo啪ja ljubezen, ki je postala 膷lovek.
»Dragi mladi,« je spodbudil sveti o膷e, »Jezus je prijatelj, ki nas vedno spremlja pri oblikovanju na拧e vesti. 膶e zares 啪elite sre膷ati Vstalega Gospoda, poslu拧ajte njegovo besedo, ki je evangelij zveli膷anja. Razmi拧ljajte o svojem na膷inu 啪ivljenja in i拧膷ite pravi膷nost, da bi tako gradili bolj 膷love拧ki svet. Slu啪ite ubogim in pri膷ujte o dobroti, ki jo vedno 啪elimo prejeti od svojih bli啪njih. 膶astite Kristusa v Najsvetej拧em zakramentu, izvoru ve膷nega 啪ivljenja. U膷ite se, delajte in ljubite po zgledu Jezusa, dobrega U膷itelja, ki vedno hodi z nami.«
»Kako zelo svet potrebuje misijonarje evangelija, ki pri膷ujejo pravi膷nost in mir! Kako zelo prihodnost potrebuje mo拧ke in 啪enske, ki pri膷ujejo upanje! Dragi mladi, to je naloga, ki jo Vstali Gospod izro膷a vsem nam!« je dejal pape啪 in mlade spodbudil, naj z veseljem in pogumom vztrajajo v veri.
Prvo vpra拧anje: Prijateljstvo
Sveti o膷e, ime mi je Dulce María, stara sem 23 let in prihajam iz Mehike. Rada bi spomnila na resni膷nost, ki jo mladi do啪ivljajo v mnogih delih sveta. Smo otroci na拧ega 膷asa. 沤ivimo v kulturi, ki nam pripada in nas oblikuje, ne da bi se tega zavedali; zaznamovana je s tehnologijo, zlasti na podro膷ju dru啪benih omre啪ij. Pogosto se slepimo, da imamo veliko prijateljev in da ustvarjamo odnose bli啪ine, medtem pa vedno pogosteje do啪ivljamo mnoge oblike osamljenosti. Blizu smo si in povezani smo z mnogimi osebami, pa vendar te vezi niso resni膷ne in trajne, ampak kratkotrajne in pogosto iluzorne.
Sveti o膷e, moje vpra拧anje je: Kako naj najdemo iskreno prijateljstvo in pristno ljubezen, ki nas odpirata za resni膷no upanje? Kako nam lahko vera pomaga graditi na拧o prihodnost?
笔补辫别啪ev odgovor:
Predragi mladi, 膷love拧ki odnosi, na拧i odnosi z drugimi osebami so nepogre拧ljivi za vsakega od nas, za膷en拧i z dejstvom, da se vsi mo拧ki in 啪enske na svetu rodijo kot otroci nekoga. Na拧e 啪ivljenje se za膷ne zahvaljujo膷 odnosu in skozi odnose tudi rastemo. V tem procesu ima kultura temeljno vlogo: je 拧ifra, s katero interpretiramo sebe in svet. Kot slovar vsaka kultura vsebuje tako plemenite kot vulgarne besede, tako vrednote kot napake, ki se jih moramo nau膷iti prepoznavati. Z gore膷im iskanjem resnice kulturo ne le prejemamo, ampak jo z 啪ivljenjskimi izbiramo preoblikujemo. Resnica je dejansko vez, ki besede povezuje s stvarmi, imena z obrazi. La啪 pa, nasprotno, te vidike lo膷uje in tako povzro膷a zmedo in nesporazume.
Med mnogimi kulturnimi povezavami, ki zaznamujejo na拧e 啪ivljenje, so internet in mediji postali »izjemna prilo啪nost za dialog, sre膷anje in izmenjavo med osebami, kakor tudi dostop do informacij in znanja« (, 87). Vendar pa ta orodja postanejo dvoumna, ko jih obvladujejo komercialne logike in interesi, ki trgajo na拧e odnose na tiso膷e prekinjenih ko拧膷kov. V zvezi s tem je pape啪 Fran膷i拧ek izpostavljal, da je v膷asih »mehanizme komunikacije, ogla拧evanja in dru啪benih omre啪ij mogo膷e uporabiti za to, da iz nas naredijo uspavana bitja, odvisna od potro拧nje« (, 105). Tako na拧i odnosi postanejo zmedeni, negotovi ali nestabilni. Kot vemo, danes obstajajo algoritmi, ki nam govorijo, kaj 啪elimo videti, o 膷em 啪elimo razmi拧ljati in kateri ljudje bi morali biti na拧i prijatelji. In tako na拧i odnosi postanejo zmedeni in v膷asih tesnobni. Ko sredstvo obvladuje 膷loveka, 膷lovek postane njegovo sredstvo: da, sredstvo trgovanja, blago samo po sebi. Samo iskreni odnosi in stabilne vezi omogo膷ajo rast zgodb o dobrem 啪ivljenju.
Dragi mladi, vsaka oseba po naravi 啪eli to dobro 啪ivljenje, tako kot plju膷a potrebujejo zrak, a kako te啪ko ga je najti! Kako te啪ko je najti pristno prijateljstvo. Pred ve膷 stoletji je sveti Avgu拧tin dojel globoko 啪eljo na拧ega srca, 啪eljo vsakega 膷love拧kega srca, ne da bi poznal razvoj dana拧nje tehnologije. Tudi on je 拧el skozi viharno mladost: vendar pa ni na拧el zadovoljstva, ni mu uspelo uti拧ati krik svojega srca. Avgu拧tin je iskal resnico, ki ne razo膷ara, lepoto, ki ne mine. Kako jo je na拧el? Kako je na拧el iskreno prijateljstvo, ljubezen, ki zmore dajati upanje? Tako, da je sre膷al tistega, ki ga je 啪e iskal: Jezusa Kristusa. Kako je zgradil svojo prihodnost? Tako, da je sledil Njemu, svojemu prijatelju od vedno. To so njegove besede: »Nobeno prijateljstvo ni zvesto, 膷e ni v Kristusu. Samo v Njem je lahko sre膷no in ve膷no« (Contro le due lettere dei pelagiani, I, I, 1). »Svojega prijatelja zares ljubi tisti, ki v svojem prijatelju ljubi Boga« (Govor 336). Prijateljstvo s Kristusom, ki je temelj vere, ni le pomo膷 med mnogimi drugimi vrstami pomo膷i za izgradnjo prihodnosti: je na拧a zvezda severnica. Kot je zapisal bla啪eni Pier Giorgio Frassati, »啪iveti brez vere, brez dedi拧膷ine, ki bi jo branili, brez bojevanja za Resnico, ni 啪ivljenje, ampak 啪ivotarjenje« (Pisma, 27. februar 1925). Ko na拧i odnosi odsevajo to mo膷no vez z Jezusom, zagotovo postanejo iskreni, velikodu拧ni in resni膷ni.
Dragi mladi, med seboj se imejte radi! Imejte se radi v Kristusu! Da bi znali v drugih videti Kristusa. Prijateljstvo lahko zares spremeni svet. Prijateljstvo je pot miru.
Drugo vpra拧anje: Pogum za izbiranje
Sveti o膷e, ime mi je Gaia, stara sem 19 let in sem Italijanka. Vsi mi mladi, tukaj zbrani, bi Vam nocoj 啪eleli spregovoriti o svojih sanjah, upanju in dvomih. Na拧a leta so zaznamovana s pomembnimi odlo膷itvami, ki smo jih poklicani sprejeti, da bi usmerili svoje prihodnje 啪ivljenje. A zaradi ozra膷ja negotovosti, ki nas obdaja, nas mika, da bi odla拧ali, strah pred neznano prihodnostjo pa nas paralizira. Vemo, da izbira pomeni odpovedi ne膷emu, in to nas zaustavlja. Pa vendar zaznavamo, da upanje ka啪e na dosegljive cilje, 膷etudi so zaznamovani z negotovostjo sedanjega trenutka.
Sveti o膷e, spra拧ujemo Vas: Kje najdemo pogum za izbiro? Kako smo lahko pogumni in 啪ivimo pustolov拧膷ino resni膷ne svobode, pri tem pa sprejemamo radikalne odlo膷itve, polne smisla?
笔补辫别啪ev odgovor:
Izbira je temeljno 膷love拧ko dejanje. 膶e ga pozorno pogledamo, razumemo, da ne gre le za izbiro ne膷esa, ampak za izbiro nekoga. Ko izberemo, se v bistvu odlo膷imo, kdo 啪elimo postati. Izbira v pravem pomenu besede je pravzaprav odlo膷itev za na拧e 啪ivljenje: Kak拧en mo拧ki 啪elim biti? Kak拧na 啪enska 啪elim biti? Predragi mladi, izbirati se u膷imo skozi 啪ivljenjske preizku拧nje, predvsem pa tako, da se spominjamo, da smo bili izbrani. Ta spomin je treba raziskati in ga vzgajati. 沤ivljenje smo prejeli gratis, ne da bi ga izbrali! Na za膷etku nas samih ni bila na拧a odlo膷itev, ampak ljubezen, ki nas je hotela. Skozi 啪ivljenje se kot pravi prijatelj poka啪e tisti, ki nam pomaga prepoznati in obnoviti to milost pri odlo膷itvah, ki smo jih poklicani sprejeti.
Dragi mladi, prav ste povedali: »Izbrati pomeni, da se ne膷emu odpovemo, in to nas blokira.« Da bi bili svobodni, je treba za膷eti na trdnem temelju, skali, ki podpira na拧e korake. Ta skala je ljubezen, ki je bila pred nami, ki nas presene膷a in neskon膷no presega: to je ljubezen Boga. Zato pred Njim izbira postane sodba, ki nam ne jemlje dobrega, ampak nas vedno vodi k bolj拧emu.
Pogum za izbiro izvira iz ljubezni, ki nam jo Bog izkazuje v Kristusu. On nas je ljubil z vsem, kar je bil, ko je re拧il svet in nam tako pokazal, da je darovanje 啪ivljenja pot do na拧e osebne izpolnitve. Zato sre膷anje z Jezusom odgovarja na najgloblja pri膷akovanja na拧ega srca, kajti Jezus je Bo啪ja ljubezen, ki je postala 膷lovek.
V zvezi s tem je pred petindvajsetimi leti, prav tukaj, kjer smo zdaj, sveti Janez Pavel II. dejal: »V resnici je Jezus tisti, ki ga i拧膷ete, kadar sanjate sre膷o; On je tisti, ki vas 膷aka, ko vas ni膷 od tistega, kar najdete, ne izpolni; On je lepota, ki vas tako privla膷i; On je tisti, ki vas izziva s tisto 啪ejo po radikalnosti, ki vam ne dopusti, da bi se prilagodili kompromisom; On je tisti, ki vas spodbuja, da odlo啪ite maske, ki delajo 啪ivljenje neiskreno; On je tisti, ki vidi v va拧em srcu najbolj resni膷ne odlo膷itve, ki bi jih drugi radi zadu拧ili« (). Strah tako odstopi prostor upanju, saj smo prepri膷ani, da Bog izpolnil to, kar je za膷el.
Njegovo zvestobo prepoznamo v besedah nekoga, ki resni膷no ljubi, saj je bil resni膷no ljubljen. »Ti si moje 啪ivljenje, Gospod,« so besede, ki jih izre膷eta duhovnik in redovnica, polna veselja in svobode. »Ti si moje 啪ivljenje, Gospod. Sprejmem te kot svojega 啪enina in kot svojo nevesto,« je stavek, ki ljubezen mo拧kega in 啪enske spremeni v dejavno znamenje Bo啪je ljubezni v zakonski zvezi. To so radikalne izbire, polne pomena: zakonska zveza, sveti red, redovno posve膷enje izra啪ajo darovanje sebe, ki je svobodno in osvobajajo膷e, ki nas zares naredi sre膷ne. Tu najdemo sre膷o, ko se nau膷imo darovati sami sebe, 啪ivljenje darovati za druge.
Te izbire na拧emu 啪ivljenju dajo smisel, saj ga preoblikujejo po popolni Ljubezni, ki ga je ustvarila in odre拧ila vsakega zla, tudi smrti. To pravim z mislijo na dve dekleti, Mario, 20-letno 艩panko, in Pascale, 18-letno Egip膷anko. Obe sta se odlo膷ili priti v Rim na jubilej mladih, a ju je v teh dneh doletela smrt. Skupaj zanju molimo. Molimo tudi za njuni dru啪ini, prijatelje in skupnosti. Naj ju Vstali Jezus sprejme v mir in veselje svojega kraljestva. Prav tako bi rad prosil za molitev za 拧e enega prijatelja, Ignacia Gonzalveza, fanta iz 艩panije, ki se zdravi v bolni拧nici Bambino Gesù; molimo zanj in za njegovo zdravje.
Zbrati pogum in sprejeti te啪ke izbire ter re膷i Jezusu: »Ti si moje 啪ivljenje, Gospod.«
Tretje vpra拧anje: Poziv k dobremu
Sveti O膷e, moje ime je Will, star sem 20 let in prihajam iz ZDA. 沤elel bi Vam zastaviti vpra拧anje v imenu vseh mladih, ki v svojem srcu hrepenijo po ne膷em globljem. Notranje 啪ivljenje nas privla膷i, 膷etudi se nas na prvi pogled obsoja kot povr拧insko in nepremi拧ljeno generacijo. Globoko v sebi 膷utimo klic k lepemu in dobremu kot viru resnice. Vrednost ti拧ine, kot je bila na tej vigiliji, nas fascinira, 膷etudi v膷asih zaradi ob膷utka praznine vzbuja strah.
Sveti O膷e, rad bi Vas vpra拧al: Kako lahko resni膷no sre膷amo Vstalega Gospoda v svojem 啪ivljenju in smo prepri膷ani o njegovi prisotnosti tudi sredi preizku拧enj in negotovosti?
笔补辫别啪ev odgovor:
笔补辫别啪 Fran膷i拧ek je naznanil jubilejno leto z dokumentom Spes non confundit, kar pomeni »upanje ne osramoti«. V tem dokumentu je zapisal: »V srcu vsakega 膷loveka 啪ivi upanje kot 啪elja in pri膷akovanje dobrega, kljub temu da ne ve, kaj se bo zgodilo jutri« (, 1). V Svetem pismu se beseda »srce« obi膷ajno nana拧a na 膷lovekovo najgloblje bistvo, ki vklju膷uje na拧o vest. Na拧e razumevanje tega, kaj je dobro, odra啪a to, kako so na拧o vest oblikovali ljudje v na拧em 啪ivljenju; tisti, ki so bili do nas prijazni, ki so nas poslu拧ali z ljubeznijo in ki so nam pomagali. Ti ljudje so pomagali, da smo bili vzgojeni v dobroti, in s tem so oblikovali na拧o vest, da i拧膷emo dobro v svojih vsakodnevnih odlo膷itvah.
Dragi mladi, Jezus je prijatelj, ki nas vedno spremlja pri oblikovanju na拧e vesti. 膶e zares 啪elite sre膷ati Vstalega Gospoda, poslu拧ajte njegovo besedo, ki je evangelij zveli膷anja. Razmi拧ljajte o svojem na膷inu 啪ivljenja in i拧膷ite pravi膷nost, da bi tako gradili bolj 膷love拧ki svet. Slu啪ite ubogim in pri膷ujte o dobroti, ki jo vedno 啪elimo prejeti od svojih bli啪njih. Bodite zdru啪eni z Jezusom Kristusom v evharistiji. 膶astite Kristusa v Najsvetej拧em zakramentu, izvoru ve膷nega 啪ivljenja. U膷ite se, delajte in ljubite po zgledu Jezusa, dobrega U膷itelja, ki vedno hodi z nami.
Ob vsakem koraku, ko i拧膷emo dobro, ga prosimo: ostani z nami, Gospod (prim. Lk 24,29). Ostani z nami, saj brez tebe ne moremo delati dobrega, ki ga 啪elimo. Ti nam 啪eli拧 dobro; Gospod, ti si na拧e dobro. Naj tisti, ki te sre膷ajo, 啪elijo, da bi te sre膷ali tudi drugi, kajti tvoja beseda je lu膷, ki je svetlej拧a od vsake zvezde in ki osvetljuje najtemnej拧o no膷. 笔补辫别啪 Benedikt XVI. je rad rekel, da ta, ki veruje, ni nikoli sam. Z drugimi besedami, Kristusa sre膷amo v Cerkvi, to pomeni v ob膷estvu tistih, ki ga iskreno i拧膷ejo. Sam Gospod nas zbira, da bi postali skupnost, ne kakr拧na koli skupnost, ampak skupnost vernikov, ki podpirajo drug drugega. Kako zelo svet potrebuje misijonarje evangelija, ki pri膷ujejo pravi膷nost in mir! Kako zelo prihodnost potrebuje mo拧ke in 啪enske, ki pri膷ujejo upanje! Dragi mladi, to je naloga, ki jo Vstali Gospod izro膷a vsem nam!
Sveti Avgu拧tin je zapisal: »Ti nas spodbuja拧, da te z veseljem slavimo, kajti zase si nas ustvaril in nemirno je na拧e srce, dokler ne po膷ije v tebi ... Gospod, naj te i拧膷em ... in naj kli膷em k tebi, ko vate verujem« (Izpovedi, I, 1). Ob teh Avgu拧tinovih besedah in kot odgovor na va拧a vpra拧anja, bi rad vsakega med vami povabil, da re膷e Gospodu: »Hvala ti, Jezus, ker si me poklical. Moja 啪elja je ostati eden od tvojih prijateljev, da bom s tem, ko sprejmem tebe, lahko postal tovari拧 na poti vsakemu, ki ga sre膷am. Daj, o Gospod, da tisti, ki sre膷ajo mene, sre膷ajo tudi tebe, kljub mojim omejitvam in slabostim.« Z molitvijo teh besed se bo na拧 pogovor nadaljeval vsakokrat, ko bomo zrli v kri啪anega Gospoda, kajti na拧a srca bodo v Njem zdru啪ena. Vedno, ko 膷astimo Kristusa v evharistiji, so na拧a srca zdru啪ena v Njem. In navsezadnje, moja molitev za vas je, da bi vztrajali v veri, z veseljem in pogumno! Lahko re膷emo: »Hvala ti, Jezus, ker nas ljubi拧. Hvala Jezus, ker si nas ljubil. Hvala ti, Jezus, ker si nas poklical. Ostani z nami, Gospod, ostani z nami.«
