Veriga dobrega, ki bo mlade z vsega sveta pripeljala v Rim na jubilej
Eleanna Guglielmi – Vatican News
Ni bilo zastonj in ni bilo preprosto. Za pribli?no sto mladih iz ?ila, Kolumbije, Ekvadorja, Mehike, Peruja, Filipinov, Senegala in Italije ima ta vozovnica za Rim vrednost darila, ki so ga prejeli in delili. Zbiranje sredstev, drobna dela, usli?ane molitve in nekaj previdnostnih naklju?ij omogo?ajo jubilejno romanje mladim fantom in dekletom, ki sicer ne bi imeli mo?nosti in sredstev za tak?no potovanje. Podporo so prejeli od Idente Youth (»Id«, iz ?panskega glagola »iti«, v skladu z evangeljskim naro?ilom), mednarodnega zdru?enja, ki je prisotno v 19 dr?avah. »Pojdi v veri, Bog je ?e s teboj,« je dejala mama enega od fantov. Tako se za?ne svetost: z nekom, ki veruje, ?e pred verujemo mi sami.
Mnoge ovire in trdovratno zaupanje
Mnogim mladim se romanje v Rim morda zdi kot ?e en dogodek v ?e tako polnem urniku. A za mnoge druge, ki bodo prvi? videli Rim in se sre?ali s pape?em Leonom XIV., to ni ne razko?je ne po?itnice, temve? privilegij. Gre za zahtevno pot, zaznamovano s konkretnimi ovirami in trdovratnim zaupanjem. Luis iz Ekvadorja je med ?tudijem opravljal manj?a dela, saj je bil prepri?an, da ima tisto, kar zahteva napor, globljo vrednost. Iris s Filipinov je ve? mesecev ?akala na vizum, med dolgimi vrstami v zgodnjih jutranjih urah in ?akanjem na dokumente. Kljub vsemu je z vsako oviro cilj postajal ?e jasnej?i: »Deliti svojo vero z drugimi mladimi. Pustiti, da te Bog preseneti«. Njuni zgodbi nam ka?eta, da kr??ansko bratstvo odpira poti, ki se zdijo zaprte.
Kaj vse bi naredili za svetost
Nekateri od teh mladih romarjev so se lotili prodaje doma narejenega peciva, plesa, prirejanja predstav, prodaje obla?il, dela po ?oli, poni?nega trkanja na vrata, da bi prosili za druge. »Nisem imel sredstev za potovanje,« pravi Jaime. »O?e mi je rekel: “Bog bo poskrbel.”.« In tako se je tudi zgodilo. Dekle Pri pa ima v u?esih ?e vedno sestrin stavek: »Pojdi, ker te Bog kli?e in mi ?elimo, da mu odgovori?.« Belen iz Mehike se je soo?ala z zdravstvenimi te?avami, Oskar pa s te?avami pri delu. V Manili je naklju?no sre?anje na konzulatu odprlo vrata, ki so se zdela zaprta, za Camille, ki pravi: »Toliko stvari se zdi negotovih, a Bo?ja previdnost nam pomaga, da nadaljujemo.« ?elja po smislu je tista, ki vse te mlade ?ene naprej.
Velikodu?nost, ki spreminja
Pomo? in podporo nudi celotna skupnost. Za?en?i z dru?inami, ki na eni strani spodbujajo z vero, na drugi pa var?ujejo z denarjem. Bratje in sestre, ki se odpovedo ne?emu, da bi pomagali. Prijatelji, ki spodbujajo in stojijo ob strani. Chamberly pripoveduje, kako jo je »vsak majhen prispevek pribli?al Bogu«. Tudi Danna in Steven iz Bogote v Kolumbiji do?ivljata to romanje kot nepri?akovano prilo?nost, ki sta jo sprejela s hvale?nostjo: »Na za?etku se mi je ideja, da bi ?la v tako oddaljeno dr?avo, zdela nemogo?a. Moj ekonomski polo?aj tega ni dopu??al. Pred ?estimi meseci si nikoli ne bi mislil, da bo to mogo?e. Namesto tega se je v zadnjem trenutku pojavila oseba, ki mi je omogo?ila potovanje: bilo je, kot da bi mi Gospod po njej v zadnjem trenutku podaril karto za Rim.« Tudi Danna pripoveduje o preizku?njah in ?akanju: »Ve?krat sem mislila, da mi ne bo uspelo, vendar me je podpirala molitev. U?im se zaupati in pustiti, da Bog vodi moje korake.«
Veriga dobrega v Torinu
Prizadevanje za pomo? mladim, da se bodo v Rimu udele?ili jubileja, je med drugim potekalo tudi v Torinu v Italiji. O tem pripoveduje Elisabetta, misijonarka centra Idente Youth, ki je bila neposredno vklju?ena v zbiranje sredstev za podporo mladim: »Med pobudami, ki so jih predlagali ostali misijonarji, me je posebej presenetila ena: prijatelji in dru?ine so se ponudili za “botre” mladim osebam. Od marca do julija je vsak prispeval manj?e vsote denarja in tako simboli?no posvojil fanta oziroma dekle. Na ta na?in nam je uspelo pokriti stro?ke za ve? mladih Italijanov, mnogi med njimi so perujskega ali afri?kega porekla. To je bila prava veriga dobrega: vsakemu je bilo zaupano ?ivljenje ene osebe, mi pa smo se po?utili odgovorne za njeno pot. Mislim, da je prav to bil razlog za uspeh: osebna vklju?enost je spodbudila vse ve? ljudi k sodelovanju, ?etudi osebno niso poznali mladega ?loveka, ki so mu pomagali.«
A trudili se niso le tisti, ki se odpravljajo na pot v Rim. Nekateri so prispevali s tihimi in stalnimi dejanji ter zavestno ostali v ozadju. »Presenetila me je tudi vztrajnost dveh deklet, ki sta na stojnicah prodajali velikono?ne sladice. Na jubilej ne bosta ?li, vendar pa sta bili vedno prisotni, prvi sta pri?li in zadnji od?li. Podarili sta svoj ?as, prisotnost in pogum. Zanju ni bilo enostavno govoriti pred drugimi, a sta to vseeno naredili. V njiju sem videla zastonjskost, izstopili sta iz sebe za nekaj, kar z njima ni bilo neposredno povezano, a se je dotikalo oseb, ki so jima bile blizu.«
Pogled onkraj Rima
Kaj ti mladi pri?akujejo po vseh teh prizadevanjih in trudu? »?elim odkriti, kaj je Kristus pripravil zame,« pi?e Angelic iz Manile. Paulina iz ?ila pa govori o milosti, ki zdravi in obnavlja. Nekateri odhajajo »s pristnim kr??anskim namenom«, drugi i??ejo znamenja vere tam, kjer ?ivijo. Vsi pa ?e vedo, da bo to romanje tudi darilo za dobrotnike, brate in sestre, prijatelje, ki so pri vsem tem sodelovali. Eden odhaja, mnogi hodijo z njim. Na ta na?in jubilej postaja vidno znamenje ?ive Cerkve, ki hodi, veruje in spremlja.
