杏MAP导航

Eleanna Guglielmi 鈥� Vatican News

Ni bilo zastonj in ni bilo preprosto. Za pribli啪no sto mladih iz 膶ila, Kolumbije, Ekvadorja, Mehike, Peruja, Filipinov, Senegala in Italije ima ta vozovnica za Rim vrednost darila, ki so ga prejeli in delili. Zbiranje sredstev, drobna dela, usli拧ane molitve in nekaj previdnostnih naklju膷ij omogo膷ajo jubilejno romanje mladim fantom in dekletom, ki sicer ne bi imeli mo啪nosti in sredstev za tak拧no potovanje. Podporo so prejeli od Idente Youth (»Id«, iz 拧panskega glagola »iti«, v skladu z evangeljskim naro膷ilom), mednarodnega zdru啪enja, ki je prisotno v 19 dr啪avah. »Pojdi v veri, Bog je 啪e s teboj,« je dejala mama enega od fantov. Tako se za膷ne svetost: z nekom, ki veruje, 拧e pred verujemo mi sami.

Mnoge ovire in trdovratno zaupanje

Mnogim mladim se romanje v Rim morda zdi kot 拧e en dogodek v 啪e tako polnem urniku. A za mnoge druge, ki bodo prvi膷 videli Rim in se sre膷ali s pape啪em Leonom XIV., to ni ne razko拧je ne po膷itnice, temve膷 privilegij. Gre za zahtevno pot, zaznamovano s konkretnimi ovirami in trdovratnim zaupanjem. Luis iz Ekvadorja je med 拧tudijem opravljal manj拧a dela, saj je bil prepri膷an, da ima tisto, kar zahteva napor, globljo vrednost. Iris s Filipinov je ve膷 mesecev 膷akala na vizum, med dolgimi vrstami v zgodnjih jutranjih urah in 膷akanjem na dokumente. Kljub vsemu je z vsako oviro cilj postajal 拧e jasnej拧i: »Deliti svojo vero z drugimi mladimi. Pustiti, da te Bog preseneti«. Njuni zgodbi nam ka啪eta, da kr拧膷ansko bratstvo odpira poti, ki se zdijo zaprte.

Kaj vse bi naredili za svetost

Nekateri od teh mladih romarjev so se lotili prodaje doma narejenega peciva, plesa, prirejanja predstav, prodaje obla膷il, dela po 拧oli, poni啪nega trkanja na vrata, da bi prosili za druge. »Nisem imel sredstev za potovanje,« pravi Jaime. »O膷e mi je rekel: 鈥淏og bo poskrbel.鈥�.« In tako se je tudi zgodilo. Dekle Pri pa ima v u拧esih 拧e vedno sestrin stavek: »Pojdi, ker te Bog kli膷e in mi 啪elimo, da mu odgovori拧.«  Belen iz Mehike se je soo膷ala z zdravstvenimi te啪avami, Oskar pa s te啪avami pri delu. V Manili je naklju膷no sre膷anje na konzulatu odprlo vrata, ki so se zdela zaprta, za Camille, ki pravi: »Toliko stvari se zdi negotovih, a Bo啪ja previdnost nam pomaga, da nadaljujemo.« 沤elja po smislu je tista, ki vse te mlade 啪ene naprej.

Na jubilejno romanje mladih v Rim se pripravljajo tudi v Mehiki

Velikodu拧nost, ki spreminja

Pomo膷 in podporo nudi celotna skupnost. Za膷en拧i z dru啪inami, ki na eni strani spodbujajo z vero, na drugi pa var膷ujejo z denarjem. Bratje in sestre, ki se odpovedo ne膷emu, da bi pomagali. Prijatelji, ki spodbujajo in stojijo ob strani. Chamberly pripoveduje, kako jo je »vsak majhen prispevek pribli啪al Bogu«. Tudi Danna in Steven iz Bogote v Kolumbiji do啪ivljata to romanje kot nepri膷akovano prilo啪nost, ki sta jo sprejela s hvale啪nostjo: »Na za膷etku se mi je ideja, da bi 拧la v tako oddaljeno dr啪avo, zdela nemogo膷a. Moj ekonomski polo啪aj tega ni dopu拧膷al. Pred 拧estimi meseci si nikoli ne bi mislil, da bo to mogo膷e. Namesto tega se je v zadnjem trenutku pojavila oseba, ki mi je omogo膷ila potovanje: bilo je, kot da bi mi Gospod po njej v zadnjem trenutku podaril karto za Rim.« Tudi Danna pripoveduje o preizku拧njah in 膷akanju: »Ve膷krat sem mislila, da mi ne bo uspelo, vendar me je podpirala molitev. U膷im se zaupati in pustiti, da Bog vodi moje korake.«

Veriga dobrega v Torinu

Prizadevanje za pomo膷 mladim, da se bodo v Rimu udele啪ili jubileja, je med drugim potekalo tudi v Torinu v Italiji. O tem pripoveduje Elisabetta, misijonarka centra Idente Youth, ki je bila neposredno vklju膷ena v zbiranje sredstev za podporo mladim: »Med pobudami, ki so jih predlagali ostali misijonarji, me je posebej presenetila ena: prijatelji in dru啪ine so se ponudili za 鈥渂otre鈥� mladim osebam. Od marca do julija je vsak prispeval manj拧e vsote denarja in tako simboli膷no posvojil fanta oziroma dekle. Na ta na膷in nam je uspelo pokriti stro拧ke za ve膷 mladih Italijanov, mnogi med njimi so perujskega ali afri拧kega porekla. To je bila prava veriga dobrega: vsakemu je bilo zaupano 啪ivljenje ene osebe, mi pa smo se po膷utili odgovorne za njeno pot. Mislim, da je prav to bil razlog za uspeh: osebna vklju膷enost je spodbudila vse ve膷 ljudi k sodelovanju, 膷etudi osebno niso poznali mladega 膷loveka, ki so mu pomagali.«

A trudili se niso le tisti, ki se odpravljajo na pot v Rim. Nekateri so prispevali s tihimi in stalnimi dejanji ter zavestno ostali v ozadju. »Presenetila me je tudi vztrajnost dveh deklet, ki sta na stojnicah prodajali velikono膷ne sladice. Na jubilej ne bosta 拧li, vendar pa sta bili vedno prisotni, prvi sta pri拧li in zadnji od拧li. Podarili sta svoj 膷as, prisotnost in pogum. Zanju ni bilo enostavno govoriti pred drugimi, a sta to vseeno naredili. V njiju sem videla zastonjskost, izstopili sta iz sebe za nekaj, kar z njima ni bilo neposredno povezano, a se je dotikalo oseb, ki so jima bile blizu.«

Pogled onkraj Rima

Kaj ti mladi pri膷akujejo po vseh teh prizadevanjih in trudu? »沤elim odkriti, kaj je Kristus pripravil zame,« pi拧e Angelic iz Manile. Paulina iz 膶ila pa govori o milosti, ki zdravi in obnavlja. Nekateri odhajajo »s pristnim kr拧膷anskim namenom«, drugi i拧膷ejo znamenja vere tam, kjer 啪ivijo. Vsi pa 啪e vedo, da bo to romanje tudi darilo za dobrotnike, brate in sestre, prijatelje, ki so pri vsem tem sodelovali. Eden odhaja, mnogi hodijo z njim. Na ta na膷in jubilej postaja vidno znamenje 啪ive Cerkve, ki hodi, veruje in spremlja.

Mladi Filipinki, ki se odpravljata v Rim na jubilej mladih